<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=23381"><dc:title>Uporaba umetne inteligence med osnovnošolskimi učitelji</dc:title><dc:creator>Mithans,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ivanuš-Grmek,	Milena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ograjšek,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>digitalne kompetence</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>učitelji</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>Umetna inteligenca vse bolj zaznamuje sodobno izobraževanje, saj se uveljavlja kot orodje z velikim potencialom za izboljšanje pedagoške prakse. Kljub temu rezultati naše raziskave kažejo, da jo učitelji v osnovnošolskem prostoru uporabljajo le v omejenem obsegu. V prispevku analiziramo pogostost in kontekste uporabe umetne inteligence ter pogostnost uporabe orodij umetne inteligence med osnovnošolskimi učitelji v Sloveniji, pri čemer so nas zanimale razlike v uporabi umetne inteligence glede na predmetno področje učitelja. Rezultati kažejo, da osnovnošolski učitelji umetno inteligenco najpogosteje uporabljajo za profesionalni razvoj in zasebno življenje, redkeje pa pri pouku in ocenjevanju znanja. Uporaba je izraziteje prisotna pri učiteljih računalništva, najmanj pa pri učiteljih razrednega pouka. Najpogosteje uporabljena orodja so generativni klepetalniki, medtem ko so druga orodja manj razširjena. Ugotovitve nakazujejo potrebo po nadaljnjem ozaveščanju in podpori učiteljev pri učinkoviti ter smiselni rabi umetne inteligence v osnovnošolskem prostoru.</dc:description><dc:publisher>Založba Univerze na Primorskem</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-29 10:33:56</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>23381</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>