<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=23386"><dc:title>Umetna inteligenca kot vsebina in orodje</dc:title><dc:creator>Podlipnik,	Črtomir	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlipnik,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>generativna umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>UI-pismenost</dc:subject><dc:subject>didaktični modeli</dc:subject><dc:subject>TPACK</dc:subject><dc:subject>etika</dc:subject><dc:description>Umetna inteligenca (UI) ni več oddaljen koncept, temveč vseprisotna realnost, ki temeljito preoblikuje družbo in izobraževalne sisteme postavlja pred nove izzive. Namen prispevka je analizirati, kako lahko uveljavljeni didaktični modeli (Bloom, SAMR, TPACK) usmerjajo pedagoško premišljeno in kritično integracijo UI v slovenski izobraževalni prostor. Analizirani so teoretični okviri mednarodnih organizacij, kot sta UNESCO in OECD, ki poudarjajo etično in človekocentrično rabo UI, ter predstavljene slovenske iniciative, kot je nacionalni projekt Generativna UI v izobraževanju. Poglobljeno so predstavljene didaktične priložnosti ter sistemska tveganja, vključno s površinskim učenjem, z dekvalifikacijo učiteljev in algoritemsko pristranskostjo. Z uporabo omenjenih modelov (Bloomova taksonomija, SAMR, TPACK) je skozi analizo zasnove delavnice na slovenski gimnaziji ponazorjeno, kako lahko UI spodbuja višje kognitivne cilje. Prispevek naslavlja tudi sistemske etične izzive, kot sta varstvo podatkov in integriteta. V zaključku so podane smernice za pedagoške delavce in izobraževalne ustanove, usmerjene v razvoj kritične UI-pismenosti.</dc:description><dc:publisher>Založba Univerze na Primorskem</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-29 10:56:01</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>23386</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>