Uporabnost podatkov o neželenih dogodkih na Psihiatrični kliniki Ljubljana
Prispevek obravnava analizo neželenih dogodkov na Psihiatrični kliniki Ljubljana v letu 2006. Avtorji poudarjajo pomen rednega spremljanja, analiziranja in poročanja o neželenih dogodkih s strani zdravstvene nege pri zagotavljanju varne in s tem posledično kakovostne psihiatrične zdravstvene nege. Raziskava je bila empirična, deskriptivna, uporabljena je bila kvantitativna analiza "Poročila o incidentu". Evidentiranje neželenih dogodkov je timsko delo, v katerem sodelujejo vsi vpleteni člani osebja, bolniki in svojci. Pri poimenovanju neželenih dogodkov je nekaj praktičnih in formalnih težav, ki vplivajo na same podatke in njihovo interpretacijo. Eden od njih je različno pojmovanje dogodka in prag tolerance pri osebju za evidentiranje dogodka. Zato podatki ne kažejo nujno dejanskega stanja, ko želimo primerjati oddelke med seboj. Najpogostejša vrsta neželenih dogodkov so bili padci. Brez posledic se je končala skoraj tretjina vseh neželenih dogodkov, 41 % vseh posledic pa so telesne poškodbe bolnikov. Na primeru padcev, kot so bili definirani v metodologiji Ministrstva za zdravje, bomo pokazali, da tudi metodologija in definicija koncepta pomembno vplivata na primerljivost podatkov med posameznimi bolnišnicami. Prikazani so tudi količniki števila padcev in neželenih dogodkov na 1000 oskrbnih dni od leta 2003 dalje. Obvladovanje neželenih dogodkov v psihiatrični zdravstveni negi zavse zaposlene je eden ključnih členov pri ohranjanju in izboljševanju kakovosti obravnave bolnikov.
The contribution presents analysis of unwanted events in the University psychiatric hospital Ljubljana in 2006. Authors point out the meaning of continuous monitoring, analysing and reporting unwanted events by nursing careservice for ensuring safe and consequently qualitative psychiatric nursingcare. The quantitative analysis of "Incident report" was used for the research, which was empirica and descriptive. The unwanted events are reportedby all members of health team involved, patients and their relatives. There are some practical and formal problems with terminology of these events,which effect the data collection and data interpretation. For example,staff have different understanding of unwanted events and various tolerance rate to file a report. Therefore data are not necessary showing objective state when compared to other wards. The most common type of unwantedevent were falls. Almost one third of unwanted events ended up with no consequences, while 41 % of all consequences resulted in patients' injuries. Speaking of falls, as defined by Ministry of Health, it will be shown that methodology and definition of falls has very important impact on data comparison among hospitals. The ratio between falls and number of unwanted events per 1000 hospital days since 2003 are presented in the article. Control over the unwanted events presents one of the key issues in maintaining and improving quality of patients' health care for all employees.
2008
2013-10-15 12:09:46
1060
neželeni dogodki, incidenti, uporabnost podatkov, kakovost, varnost, psihiatrična zdravstvena nega,
unwanted events, incidents, data application, quality, safety, psychiatric nursing care,
r6
Aljoša
Lapanja
70
Stanka
Blagojevič
70
Jožica
Peterka Novak
70
ISSN
2
1318-2927
UDK
4
614
COBISS.SI-ID
3
1024030804
0
Predstavitvena datoteka
2013-10-15 12:09:46