Lupa

Search the repository Help

A- | A+ | Print
Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Trends in patients' satisfaction with family practice in Slovenia
Vlasta Vodopivec Jamšek, Janko Kersnik, Igor Švab, 2009, original scientific article

Abstract: Namen: Primerjava ravni zadovoljstva bolnikov z zdravniki družinske medicine v Sloveniji v letih 1998 in 2004. Metode: V dveh presečnih raziskavah je bil uporabljen EUROPEP vprašalnik s 23 vprašanji. V prvo raziskavo, izvedeno leta 1998, je bilo vključenih 36 ambulant družinske medicine iz različnih zdravstvenih ustanov in 2160 bolnikov. Druga raziskava, ki je potekala leta 2004, pa je v vzorec zajela 31 ambulant družinske medicine in 930 bolnikov. Rezultati: Na vprašalnike je odgovorilo 83,8 % bolnikov iz prve in 99,6 % iz druge raziskave. Povprečna skupna ocena zadovoljstva bolnikov se je dvignila s86,6 na 87,7 točk na lestvici s 100 točkami (p = 0,034). Izboljšanje je opazno pri vseh, razen pri štirih vprašanjih. Vprašanje: "Ali vam je zdravnik pomagal, da ste mu povedali o svojih težavah?" je dobilo enako dobro oceno. Vključevanje bolnika v odločanje o zdravljenju in možnost telefonskega pogovora z zdravnikom sta bili ocenjeni slabše, a statistično neznačilno. Možnost dobiti telefonsko zvezo z ambulanto je bilo edino vprašanje s statistično značilno slabšo oceno. V obeh raziskavah je najnižjo oceno dobilo čakanje v čakalnici. Najbolj so bolniki cenili zaupnost ravnanja s podatki in zdravnikovo pripravljenost, da jih posluša. Zaključek: Rezultati naše raziskave jasno kažejo na pozitivne trende zadovoljstva z zdravniki družinske medicine pri obiskovalcih ambulant družinske medicine. Izsledki obeh študij pa so pokazali tudi na možna področja za izboljševanje kakovosti: izboljšanje telefonske dostopnosti ambulante, zmanjšanje čakanja v čakalnici in večji poudarek veščinam sporazumevanja.
Keywords: družinska medicina, zadovoljstvo bolnika, Slovenija
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 2850; Downloads: 57
URL Link to full text

2.
Patients' adherence to treatment of diabetes mellitus
Davorina Petek, Danica Rotar-Pavlič, Janko Kersnik, Igor Švab, 2010, original scientific article

Abstract: Izhodišče: Za uspešno zdravljenje diabetesa je zelo pomembna bolnikova sposobnost za samooskrbo. Bolniki vsakodnevno sprejemajo odločitve, kako vključiti priporočila zdravljenja v svoje življenje, ne da bi pri tem trpela kakovost njihovega življenja. Raziskava predstavlja, kakšne ovire v sodelovanju pri zdravljenju občutijo sladkorni bolniki. Metode: Uporabljena jebila kvalitativna metodologija s petimi fokusnimi skupinami bolnikov in eno skupino strokovnjakov z osrednjega področja Slovenije. Prepis posnetka je bil dvojno neodvisno analiziran z uporabo metode bazalne teorije z določitvijo kod kot osnovnih analiznih enot in združevanjem kod v teme in kategorije. Rezultati: Bolnikova stališča do bolezni se po postavitvi diagnoze sčasoma spreminjajo. K prilagoditvi na drugačne življenjske okoliščine in k ponovnemu obvladovanju življenja pripomorejo znanje o bolezni in lastne izkušnje v zveziz boleznijo. Prijatelji in družina ne podpirajo vedno zdravljenja sladkorne bolezni. Nekateri bolniki v družbi zanikajo bolezen, ker jo čutijo kot stigmo. Sladkorna tudi vpliva na bolnikovo delovno sposobnost in finančno blagostanje. Pri premagovanju ovir je zelo pomembno vzajemno zaupanje z zdravnikom in zdravnikovo iskreno zanimanje za težave bolnika. Bolniki odklanjajo presplošne nasvete in pričakujejo, da jim bo zdravnik pomagal razviti sposobnost samooskrbe in obvladovanje bolezni. Na sposobnost samooskrbe pa vplivajo tudi dobra organiziranost bolnikovega življenja in njegove osebnostne lastnosti. Razprava: Raziskava predstavlja ovire za bolnikovo zavzetost za zdravljenje, kot jih doživlja bolnik. Bolniki čutijo pravico do občasne opustitve priporočenega zdravljenja, posebej v določenih družabnih in življenjskih okoliščinah. Ravnovesje med željami bolnika, delovnimi zahtevami in priporočili za zdravljenje na eni strani ter k bolniku usmerjena individualna podpora zdravnika ob bolnikovi prilagoditveni sposobnosti na drugi strani lahko izboljša zdravstveno oskrbo.
Keywords: zavzetost za zdravljenje, osnovno zdravstvo, samooskrba, kvalitativna metodologija, sladkorna bolezen
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 5768; Downloads: 135
URL Link to full text

3.
Prevalence of abdominal obesity in Slovene primary health care attendees - the IDEA study
Janez Rifel, Igor Švab, 2009, original scientific article

Abstract: Namen dela: Debelost velja za enega glavnih dejavnikov tveganja za koronarno srčno bolezen, sladkorno bolezen, žilne bolezni in metabolni sindrom. Vedno več je dokazov, da je abdominalna debelost močnejši napovedni dejavnik kot splošna debelost, ki se opredeljuje s povišanim indeksom telesne mase. Za kvantifikacijo zdravstvenega tveganja, povezanega z abdominalno debelostjo, sopotrebne zanesljive globalne ocene prevalence abdominalne debelosti. Metode:Raziskava IDEA oziroma mednarodni dan za oceno abdominalne debelosti jevelikanska mednarodna epidemiološka presečna raziskava, ki je prinesla zanesljive podatke o porazdeljenosti obsega pasu glede na regijo, spol, starost in socialno ekonomske sloje po vsem svetu. Vsi bolniki, ki so bili stari med 18 in 80 leti, ženske pa niso bile noseče, ter so se oglasili pri naključno izbranem zdravniku na primarni ravni zdravstvene oskrbe v vnaprej določenih dveh polovicah dveh dnevov, so se lahko priključili raziskavi. Rezultati: V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 1536 ljudi. Prevalenca abdominalne debelosti med slovenskimi bolniki na primarni ravni zdravstvene oskrbe je bila 33,5 % pri moških in 50 % pri ženskah. Prevalenca abdominalne debelosti narašča s starostjo bolnikov in se zmanjšuje z višanjem njihove dosežene izobrazbe. Abdominalna debelost ima visoko prevalenco med nezaposlenimi ženskami in bivšimi kadilci. Abdominalna debelost je pogostejša med bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo in z visokim tlakom. Prevalenca abdominalne debelosti je višja med ženskami po menopavzi, še posebej med tistimi, ki ne prejemajo nadomestnega hormonskega zdravljenja. Zaključek: Merjenje obsega pasu je enostavna metoda, ki bi lahko pomagala pri oceni nujnosti zmanjšanja telesne teže.
Keywords: abdominalna debelost, prevalenca, primarna raven zdravstvene oskrbe
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 3620; Downloads: 58
URL Link to full text

4.
Kako raziskovati multimorbidnost v družinski medicini?
Marija Petek Šter, Igor Švab, 2009, original scientific article

Abstract: Izhodišča: Multimorbidni bolniki predstavljajo prej pravilo kot izjemo v družinski medicini. V Sloveniji se z raziskovanjem multimorbidnosti še nismo veliko ukvarjali. Namen sistematičnega pregleda literature je bil ugotoviti, kako se raziskuje multimorbidnost in na katera vprašanja raziskovalci še niso zadovoljivo odgovorili. Metode: Iz baze Medline smo s pomočjo ključnih besed "multimorbidity, comorbidity, chronic diseases" in "general practice, family medicine, family practice, family physician, primary health care" izbrali vse do sredine avgusta 2008 objavljene izvirne znanstvene članke v angleškem jeziku, ki so vključevali populacijo, starejšo od 19 let. Ocenili smo ustreznost tako zbranih raziskav in v nadaljno analizo vključili raziskave, kiso obravnavale problem multimorbidnosti v družinski medicini. Rezultati: Raziskovanje multimorbidnosti se je začelo v devetdesetih letih preteklega stoletja, v zadnjih letih pa število objavljenih raziskav narašča. Metodološkogre večinoma za kvantitativne neintervencijske raziskave, ki ugotavljajo pogostost in resnost problema ter vpliv multimorbidnosti na kakovost življenja bolnikov ter posledice za zdravstveno službo. Kvalitativna raziskovalna metodologija je bila uporabljena le v eni raziskavi, ki je želelaosvetliti pogled multimorbidnih bolnikov na jemanje zdravil. Zaključek: Potreba po kompleksni in v bolnika usmerjeni obravnavi zahteva raziskave, s katerimi bi ugotavljali učinkovitost različnih pristopov k obravnavi različnihskupin komorbidnih bolnikov. Pri načrtovanju ustreznih pristopov bi morali upoštevati stališča bolnikov in zdravnikov, ki bi jih lahko pridobili le s pomočjo kvalitativne raziskovalne metodologije.
Keywords: multimorbidnost, kronične bolezni, družinska medicina, metode, celosten pristop
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 4533; Downloads: 59
URL Link to full text

5.
Vizija prihodnosti zdravstvenih domov v Sloveniji
Darinka Klančar, Igor Švab, Janko Kersnik, 2010, review article

Abstract: Članek predstavlja teoretična izhodišča za posodobitev zdravstvenih domov v Sloveniji. Novi zdravstveni dom naj bi ohranil svoje poslanstvo in osnovna izhodišča, nadgradili pa bi ga z novimi vsebinami, ki jih prinaša moderna družba. Zdravstveni dom naj bi postal sodobni integrirani socialnomedicinski center, v skladu z novimi usmeritvami center za promocijo zdravja s poudarkom na preventivi skrbi za zdravje.
Keywords: zdravstveni domovi, prihodnost, Slovenija
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 3287; Downloads: 45
URL Link to full text

6.
Alma Ata 1978, Almaty 2008
Igor Švab, 2008, preface, editorial, afterword

Published in RUP: 15.10.2013; Views: 3732; Downloads: 46
URL Link to full text

7.
Communication with elderly patients through an intermediary in family medicine
Danica Rotar-Pavlič, Igor Švab, Marko Kolšek, 2008, original scientific article

Abstract: Background: Accurate reporting of a patient's story is an important skill in medicine. A doctor's interpretation of the patient's story reflects not only what was actually said, but also the doctor's view of the problem. Additional problems may appear when an intermediary is used for communication with patients. This problems may be influenced by the circumstances of the interview and the personal characteristics of an intermediary. Objectives: The aim of the study was to identify common characteristics of information that is lost, added and matched in a consultation with an intermediary. Methods: The qualitative study was done on a sample of 39 elderly patients from 26 different practices. The first part of the study consisted of one-to-one semi-structured interviews with elderly patients that were transcribed and coded. In the second stage of the study the interviewers who were involved in the first stage of study were debriefed and questioned about their interviews with patients. All interviews were audiotaped and transcribed verba tim.The transcripts and the codes of the first stage were compared with the transcripts and codes of the second stage. Results: After the comparison of the patient's transcripts with the transcripts of the interviewers, the data could be divided in three cathegories of information: omitted data - data that appear in the transcripts of the patients, but not in the transcripts of the debriefing of the interviewers, added data - data that appear only in the transcripts of the debriefing of the interviewers and matchingdata - data that appear in the transcripts of the patients and in the debriefing of the interviewers. Conclusion: There are differences between what occurs in a medical interview and what is reported by the interviewer in a debriefing. Some information is omitted and new information may appear that may increase our understanding, but may also be a source of added bias.
Keywords: komunikacija, starejši bolniki, posredniki, družinska medicina
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 6027; Downloads: 44
URL Link to full text

Search done in 0 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica