Print
Lupa

Search the repository Help

A- | A+ | Print
Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Balancing equity and efficiency through health care policies in Slovenia during the period 1990-2008
Tit Albreht, Niek Klazinga, 2010, original scientific article

Abstract: Ozadje: Zdravstvena reforma v Sloveniji leta 1992 je imela pet glavnih ciljev - uvedbo sistema socialnega zdravstvenega zavarovanja in sistema doplačil za različne zdravstvene storitve, uvedbo zasebnega dela v zdravstvenem varstvu, prenos funkcij načrtovanja in nadzora z države na zbornice in občine ter uvedbo licenciranja in obnavljanja licenc za zdravstvene delavce. Metode: Zaradi osredotočenja na reforme sistema financiranja smo opravili opisno in eksplorativna analiza splošnih demografskih, ekonomskih, splošno- ter zdravstveno-finančnih podatkov. Predstavili smo tudi splošne populacijske kazalce zdravja za celotno opazovano obdobje. Širši zdravstveno politični kontekst smo ovrednotili s pomočjo metode opazovanja ob sodelovanju skozi celotno obdobje ter z uporabo polstrukturiranih intervjujev s ključnimi oblikovalci zdravstvene politike v letu 2001 kot vmesno analizo stanja. Rezultati: Pretvorba zdravstvenega sistema v Sloveniji je privedla do stabilnega financiranja zdravstvenega varstva na ravni okrog 8,5 % BDP. Tak rezultat smo dosegli na račun zmanjšanja deleža, financiranega iz javnih sredstev, kar smo delno nadomestili z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, delno pa z zasebnimi izdatki. Zasebni izdatki so povečali regresivnost sistema, kar smo delno zmanjšali z izravnalnimi shemami, delno pa s subvencioniranjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za najbolj finančno ogrožene. Zaključki: Tranzicija zdravstvenega sistema v Sloveniji se je odvijala v obdobju ugodnih ekonomskih razmer, kar je omogočilo stabilno financiranje sistema zdravstvenega varstva in omejilo zmogljivosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Tako okolje je pomembno vplivalo na izboljšanje splošnih razmer za zdravje prebivalstva in je zmanjšalo pritiske na nov sistem. Prejšnji sistem se je pretvoril v mešani sistem socialnega zdravstvenega zavarovanja, zasnovan na močnem osrednjem zavarovalcu. Sedanja shema financiranja ne bo zdržala dolgo zaradi demografskih trendov in drugih dejavnikov, ki povečujejo nekrite potrebe po zdravstvenem varstvu.
Keywords: health system reform, health care financing, health insurance
Published in RUP: 10.07.2015; Views: 2906; Downloads: 151
URL Link to full text

2.
OECD Health Care Quality Indicators Project
Vladimir Stevanovic, Sandra Garcia-Armesto, Ian Brownwood, Lihan Wei, Rie Fujisawa, Niek Klazinga, 2010, review article

Abstract: Projekt OECD o kazalcih kakovosti zdravstvenega varstva (HCQI) nadaljuje z delom, s katerim sta začela Sklad britanske zveze države (Commonwealth Fund) in Nordijski svet ministrov (Nordic Council of Ministers). Dolgoročni cilj je razvoj in vzpostavitev zbirke kazalcev kakovosti na mednarodni ravni, ki bi lahko v končni fazi služila primerjavam med državami. Zbirka podatkov HCQI sestoji iz dveh glavnih področij: prva so redno zbirani kazalniki, druga pa kazalniki, ki se zbirajo v določenih podskupinah, kot so duševno zdravje, varnost bolnikov, promocija zdravja, preventiva in primarno zdravstvo ter odzivnost/izkušnje bolnikov. Prvi rezultati so bili objavljeni v Delovnih zvezkih OECD št. 22 in 29 in v poglavju o kakovosti oskrbe v publikaciji Health at a Glance 2007 in 2009. Trenutno obstaja okrog 40 kazalcev kakovosti,ki so jih nacionalni strokovnjaki potrdili kot ustrezne za zbiranje podatkov na mednarodni ravni ob upoštevanju vseh omejitev. Merjenje kakovosti v zdravstvenem varstvu na mednarodni ravni omogoča državam identificirati razlike v kakovosti zdravstvenega varstva in analizirati, zakaj do razlik prihaja. Informacije o učinkih storitev prispevajo k boljšemu razumevanju učinkovitosti ukrepov, ki so povezani z modelom zdravstvenega sistema in politik, ki lahko izboljšajo kakovost. Mednarodne primerjave prav tako podpirajo razvoj nacionalnih sistemov poročanja o učinkih, kot rezultat pa se poveča preglednost in zanesljivost.
Keywords: kazalci kakovosti zdravstvenega varstva, mednarodne primerjave, benchmarking, OECD, projekt HCQI
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 4344; Downloads: 51
URL Link to full text

Search done in 0 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica