1. |
2. |
3. |
4. |
5. Ekonomski imigranti v Sloveniji in njihova stališča o boleznih - kvalitativna raziskavaMajda Brovč, Janja Ahčin, Marija Šlajpah, Danica Rotar-Pavlič, 2009, original scientific article Abstract: Izhodišče: V ambulanti družinske medicine pogosto opažam, da je izid zdravljenja delavcev z začasnim delovnim dovoljenjem s področij bivše Jugoslavije slabši od pričakovanega. Za boljši izid zdravljenja je bistveno poznavanje njihovih stališč o boleznih. Namen raziskave: Spoznati stališče tehdelavcev do vzrokov zdravstvenih težav, motive za obisk pri zdravniku, ugotoviti, kako skrbijo za lastno zdravje, in spoznati vplive na proces zdravljenja. Namen raziskave ni posploševanje rezultatov na celotno populacijodelavcev z začasnim delovnim dovoljenjem s področij bivše Jugoslavije, ker se rezultati nanašajo izključno na preiskovano skupino. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija z analizo intervjujev povprašalniku ETHNIC. Podatke so analizirali trije neodvisni raziskovalci z vsebinsko analizo besedila po deduktivno- induktivni metodi. Rezultati in zaključki: Delavci vidijo vzroke za zdravstvene težave v napornem delu, slabihdelovnih pogojih in prehrani ter slabih stanovanjskih razmerah, a tudi vmočnih negativnih čustvih. K zdravniku pridejo z bojaznijo pred invalidnostjoin skrbjo glede finančnega vzdrževanja družine v izvornem okolju.Družina in sodelavci lahko igrajo dejavno vlogo v procesu soodločanja ozdravljenju. Mediji na stališča o zdravju in bolezni vplivajo negativno. Skrbza zdravje povezujejo predvsem z načinom prehranjevanja, kajenjem in pitjem alkohola. Samozdravljenje je prisotno ob poškodbah, kožnih vnetjih in bolečinah. Do zdravil pridejo na različne načine. Večina zavrača iskanje pomoči pri zdravilcih, nekateri pa imajo o tem pozitivno mnenje. Delavci zdravnika spoštujejo, v odnosu z njim pa lahko zavzamejo pasivno vlogo. Ovire med procesom zdravljenja nastajajo zaradi finančnih in bivanjskih težav, napornega dela in neustreznega medkulturnega sporazumevanja. Med zdravljenjem jim pomagajo sodelavci. Odnos z delodajalcem je v procesu zdravljenja moteči dejavnik.
Keywords: odnos zdravnik-bolnik, ovire pri zdravljenju, medkulturno sporazumevanje
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 4432; Downloads: 73
 Link to full text |
6. Sistem produktne odgovornosti v zdravstvuMitja Marn, 2012, review article Abstract: Članek obravnava problematiko odgovornosti za kodo, ki nastane kot posledica napake izdelka in povzroči smrt, telesno po kodbo ali okvari bolnikovo zdravje. Hiter razvoj znanosti je tudi v medicini omogočil razvoj novih izdelkov in tehnologij, ki vzbujajo pri bolnikih velika pričakovanja po bolj učinkovitem zdravljenju. Vendar pa nove tehnologije s seboj prinašajo tudi tveganje za nastanek poškodb zaradi morebitnih napak. Standardi kakovosti in varnosti izdelkom slabe kakovosti sicer preprečujejo dostop na trg, vendar pa t. i. varnostne norme ne morejo preprečiti napak in nevarnosti, ki jih zaradi omejenosti znanja ne moremo predvideti. Zato do poškodb in z njimi povezanih stroškov kljub vsemu prihaja. V prispevku natančno opredeljujemo, kdo naj nosi nepredvidljive stroške: bolnišnica, proizvajalec, bolnik ali preko socializacije tveganja družba kot celota. Gre za zapleten sistem ekonomske razporeditve tveganja po kodb, ki skuša uravnovesiti željo poučinkovitosti ob upoštevanju nepredvidljivih nevarnosti izdelka. Opredeljujemo pojme, ki so ključni za razumevanje problematike: proizvajalec, potrošnik, bolnik, izdelek in napaka. Največ pozornosti namenjamo sistemu odgovornosti za kodo, ki ga uvaja Direktiva Sveta Evropske Unije 85/374 o odgovornosti za brezhibnost izdelka. Direktiva uvaja sistem, ki ob sprejemu pravil v nacionalno zakonodajo dopušča pravnopolitične prilagoditve. V prispevku analiziramo sistem razporeditve kode in ga skušamo orisati s ključnimi primeri iz prakse sodišč Evropske unije.
Keywords: razvojna škoda, produktna oddgovornost, proizvajalec, bolnik, napaka
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 2980; Downloads: 62
Link to full text |
