Search the repository

Abstract: Izhodišča: Podatki o vzrokih smrti so eno najvažnejših meril ocenjevanja zdravstvenega stanja prebivalcev in načrtovanja zdravstvene politike. Med vsemi vzroki smrti se izbere, kodira in v Zbirko podatkov o umrlih vnese samo osnovni vzrok smrti. Kako osebe, ki izbirajo in kodirajo osnovni vzrok smrti, poznajo in interpretirajo pravila po katerih se le-ta izbere in kodira in, ki so objavljena v drugi knjigi Navodila, Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB), so pomemben vir variabilnosti podatkov med posameznimi državami in morebitnih pristranosti. Metode in rezultati: Da bi bila variabilnost čim manjša in podatki primerljiviv največji mogoči meri je Nacionalni center zdravstvene statistike Združenih držav Amerike (NCHS), že v poznih šestdesetih letih izdelal program za izbiranje in avtomatsko kodiranje osnovnega vzroka smrti imenovan MortalityMedical Data System (MMDS). MMDS je sestavljen iz štirih podsistemov (modulov): za vpisovanje vzrokov smrti (MICAR in SuperMICAR), izbiranja osnovnega vzroka smrti (ACME) in zbirke številnih vzrokov smrti (TRANSAX). Kerje podsistema za vpisovanje podatkov MICAR in SuperMICAR mogoče uporabljatile v angleško govorečih državah, so Švedi in Francozi v sodelovanjuz Američani za uporabo v ne angleško govorečih področjih razvili jezikovno neodvisen program imenovan IRIS. Osnova programa IRIS je MMDS sistems prilagojenim podsistemom za vpisovanje vzrokov smrti, kjer je mogoče namesto bolezni, ki so vzroki smrti, vpisovati le kode bolezni razvrščene v Mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB), lahko pa vsaka država izdela slovar medicinskih izrazov v svojem jeziku s pripadajočimi kodami, kar nadomesti angleški sistem za vnos besedila. Modul ACME operira z MKB-10 kodami, ki so mednarodno razumljive. Program IRIS je prosto dostopen in smo ga začeli preizkušati tudi v Sloveniji. Zaključki: Ob uporabi avtomatskega kodiranja osnovnega vzroka smrti so podatki bolj konsistentni, kodiranje je hitrejše in na razpolago je več podatkov, ki so med seboj bolj primerljivi. Cel sistem je še učinkovitejši, če črpa podatke naravnost iz elektronskega zdravniškega poročila o vzrokih smrti. Zaradi prednosti in priporočila EUROSTAT-a, se tovrstno kodiranje uvaja in uporablja v vedno več državah. Pri nas smo začeli v program vnašati slovenske medicinske izraze s pripadajočimi MKB-10 kodami.
Keywords: vzroki smrti, avtomatsko kodiranje, primerljivost
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 3834; Downloads: 53
Link to full text