Search the repository

Abstract: Borders have been subject to various types of inquiry in the social sciences and humanities, spanning the fields of the political geographical, social anthropological, sociological, as well as political and cultural history. This paper focuses on the theoretical aspects of investigating borderness and outlines the development of the area which has emerged in the last decades in the field of social studies and the humanities, the so-called "border studies", with a special emphasis on historiography. Border studies open new questions of identity and cultural policy. The aim of the paper is to apply the theoretical findings of political geographers, anthropologists and sociologists to historiographical exploration of border areas, including the Upper Adriatic. In the case of the Upper Adriatic, it is possible to fully appreciate how dramatically the changing borders can affect the lives of the local population. The new political border set after World War II not only divided the territory between two states but also sharply delineated identities. Therefore, in our opinion, the investigation of borders not only deals with the political aspect of their creation and change but necessitates that historians expand their focus to investigating the social and cultural aspects of borderness which manifest the multi-faceted nature of this phenomenon
Keywords: meje, obmejnost, identitete, zgornji Jadran
Published in RUP: 10.07.2015; Views: 2891; Downloads: 22
Link to full text

Abstract: Nove realnosti v praksi spodbujajo tudi nove teoretične koncepte. V njihovem ospredju so kompleksni procesi, ki segajo od deteritorializacije kulture, translacije, transkulturacije, globalizacije, glokalizacije, mestizacije, kreolizacije, sinkretizmov, hibridnosti, multikulturnosti. Predvsem se znotraj identitetnega konteksta nenehno odločamo, kako se bomo identificirali, kdaj bomo sprejeli in uporabili potrditveni diskurz kulture in kdaj procesualnega. Vzporedno s tem se odvijajo multikulturna stekanja, stapljanja, približevanja, ko se med seboj srečajo sicer ločene kulturne tradicije. Te se posledično spreminjajo, prilagajajo ena drugi in ustvarjajo nove kakovosti. Ena od teh novih kakovosti, sploh v času vedno bolj centralizirane globalizacije, je pojav monokulturnega multikulturalizma. Za njega je značilno, da zajema prvine kulturnega, etničnega in jezikovnega izročila različnih kultur, predvsem s težnjo k ustvarjanju lastne stabilnosti. Etnični pluralizem v Istri je omogočal ohranjevanje zavesti o regionalni celovitosti. Istočasno je močno izražena teritorialna identifikacija, ki je izražena skozi istrsko identiteto kljubovala številnim državno-administrativnim, političnim in kulturnim pritiskom, katere so na območju Istre izvajali različni režimi in različne države v preteklosti. Skozi teoretične in empirične perspektive se v članku soočamo z novejšimi etničnimi transformacijami na območju istrskega polotoka, ki nastajajo kot rezultat ali kot posledica sodobnih globalizacijskih in glokalizacijskih procesov. Problematika globalne multikulturnosti na eni in glokalne monokulturnosti na drugi strani je na območju Istre izražena kot inovacija, kot alternativa oziroma kot nov kulturni in jezikovni model, zasnovan na etnično heterogeni družbi.
Keywords: globalizacija, glokalizacija, multikulturnost, monokulturnost, migracije, identiteta, obmejnost, Istra
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 4602; Downloads: 104
Link to full text