Lupa

Search the repository Help

A- | A+ | Print
Query: search in
search in
search in
search in
* old and bolonia study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uporaba teorije priredb pri pouku književnosti
Barbara Zorman, 2015, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Uporaba medijskih priredb literature je precej razširjena pri različnih oblikah (po) uče(va)nja književnosti v osnovnih in srednjih šolah, hkrati pa slabo metodološko in teoretično podprta. Prispevek razmišlja, kako bi bilo s teorijo priredb omenjeno prakso mogoče izboljšati v smeri aktiviranja in sistematiziranja izkušenj učencev. S tega stališča se zdijo uporabna naslednja izhodišča. Prvič: avtorstvo. Teorija priredb prevprašuje status izvirnosti pri nekaterih kanonskih literarnih delih tako, da jih vzpostavlja kot predelave v nizu besedil. Zavrača apriorno hierarhijo med literaturo in drugimi (umetniškimi) mediji, posledično tudi princip zvestobe predelave izvirniku, za katerega domnevam, da je najpogostejši šolski pristop pri analizi priredb. To učencem odpira nove poglede na literaturo (npr. vprašanje kanona, vloga literature v družbi, ekonomski vidiki umetniške, sploh priredbene produkcije) pa tudi lastno ustvarjalnost. Drugič: primerjava med različnimi umetniškimi mediji je v skladu z navodili v učnem načrtu eden od osnovnih ciljev analize priredbenega procesa. Prispevek osvetli nekaj principov soočanja semiotičnih sistemov na podlagi primerjave med umetniškimi izvedbami skupne pripovedi (na primer po naratoloških kategorijah, kot so koncept pripovedovanje/ prikazovanje oziroma globinske strukture, zgodba, oseba, prostor, čas). Ker pa je opredeljevanje umetniških medijev kot čistih, izraznih zlasti v enem kodu (npr. film kot umetnost podobe), problematično, se ga zdi smiselno nadgrajevati s premiso, da je sleherni medij večkoden oziroma hibriden. Učencem, ki se v prostem času srečujejo predvsem z elektronskimi teksti, tak pristop omogoča refleksijo ter sistematizacijo spontano pridobljenih izkušenj. Tretjič, a nič manj pomembno: recepcija. Primerjanje lastnega odzivanja na čustvene, miselne in etične signale kot tudi na prazna mesta v umetniških delih v različnih medijih ponuja odlična izhodišča za kritični premislek o lastni vlogi receptorja.
Found in: ključnih besedah
Summary of found: ...večkodna pismenost, verbalna in vizualna reprezentacija, filmska vzgoja, teorija adaptacij, ...
Keywords: večkodna pismenost, verbalna in vizualna reprezentacija, filmska vzgoja, teorija adaptacij
Published: 14.10.2015; Views: 1266; Downloads: 20
URL Full text (0,00 KB)

2.
Podnapis k sliki
Biba Tominc, 2016, master's thesis

Found in: ključnih besedah
Summary of found: ...komuniciranje, semiotika, podoba in besedilo, večkodno besedilo, vizualna slovnica, bralec in bralna pot, vizualna pismenost,...
Keywords: vizualno komuniciranje, semiotika, podoba in besedilo, večkodno besedilo, vizualna slovnica, bralec in bralna pot, vizualna pismenost, urbanizem, okoljska podoba, magistrska dela
Published: 10.11.2016; Views: 1832; Downloads: 90
URL Full text (0,00 KB)
This document has more files! More...

Search done in 0 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica