Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 86
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
51.
Projektno učno delo: izdelava ljudskega glasbila - trstenke : diplomsko delo
Tamara Remec, 2013, diplomsko delo

Ključne besede: trstenke, ljudska glasbila, projektno učno delo, projekti
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 4542; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

52.
53.
54.
Med raznolikostjo narečnega gradiva in mejami njegovega prikaza na jezikovni karti
Jožica Škofic, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: The article presents the work conducted during the compilation of the Slovenian Linguistic Atlas (SLA) by the Dialectological Section of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language at the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts in Ljubljana. Special software (SlovarRed 2.0), based on a carefully designed database linked to the geographical information system (GIS), was developed. It not only allows accurate input of dialectological data and their analysis at different language levels but also the application of different cartographical methods (i.e., displaying linguistic data on a map). Considering the diversity (including in terms of data quality and relevancy) of the material collected in the last 60 years, the article presents those data from the database which can be displayed on a map and how. Slovenian dialects include more than sixty different lexemes (excluding phonetic variants) referring to the term 'kolk' (Eng.: hip; SLA V055). Most of these lexemes are single-word lexemes - derivatives with 'kolk' as the derivational base, Old Slavic *klk, and different suffixes (e.g., kolk, kolček, also kučet, kučah, kuča ..., kolp ...). Less accurate and semantically broader terms (e.g., kost, sklep, gug, skok, kraj, stran), and words that in standard language refer to parts of the body close to the hip (e.g., ledje, bok, gulj, križ, bedro, lakotnica and hrbet) are also used, both in singular and plural/dual forms (therefore also kolki, kučta, boki, glidi, hiftne). In addition to originally Slovene lexemes, loanwords (e.g., kolp, glid, hiften, hufa, anka, femore, flank/fjank) are also frequent, in particular in dialects that are in contact with neighboring languages. Moreover, word combinations consisting of these nouns and different attributes (e.g., ritna kost, ledna kost, bočna kost, ledni členek), and prepositional expressions (e.g., v kolku, v sklepu, ta pod krajem, pri strani, v ledju, na lakotnici, v hlamu, v juge) are frequent. The article includes linguistic comments on the examined vocabulary, and emphasizes the problems that geolinguists have to cope with when transferring concrete linguistic data onto symbolic and isoglottic-inscriptional maps
Ključne besede: Slovenski lingvistični atlas, SLA, slovenščina, Slovenska narečja, dialektologija, geolingvistika, jezikovna karta
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2436; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

55.
56.
Vpliv medosebnih odnosov na zadovoljstvo zaposlenih v trgovskem podjetju
Jožica Zapušek, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: medosebni odnosi, zadovoljstvo, zaposleni, konflikti, trgovina
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 2921; Prenosov: 150
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

57.
Uporabnost podatkov o neželenih dogodkih na Psihiatrični kliniki Ljubljana
Aljoša Lapanja, Stanka Blagojevič, Jožica Peterka Novak, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava analizo neželenih dogodkov na Psihiatrični kliniki Ljubljana v letu 2006. Avtorji poudarjajo pomen rednega spremljanja, analiziranja in poročanja o neželenih dogodkih s strani zdravstvene nege pri zagotavljanju varne in s tem posledično kakovostne psihiatrične zdravstvene nege. Raziskava je bila empirična, deskriptivna, uporabljena je bila kvantitativna analiza "Poročila o incidentu". Evidentiranje neželenih dogodkov je timsko delo, v katerem sodelujejo vsi vpleteni člani osebja, bolniki in svojci. Pri poimenovanju neželenih dogodkov je nekaj praktičnih in formalnih težav, ki vplivajo na same podatke in njihovo interpretacijo. Eden od njih je različno pojmovanje dogodka in prag tolerance pri osebju za evidentiranje dogodka. Zato podatki ne kažejo nujno dejanskega stanja, ko želimo primerjati oddelke med seboj. Najpogostejša vrsta neželenih dogodkov so bili padci. Brez posledic se je končala skoraj tretjina vseh neželenih dogodkov, 41 % vseh posledic pa so telesne poškodbe bolnikov. Na primeru padcev, kot so bili definirani v metodologiji Ministrstva za zdravje, bomo pokazali, da tudi metodologija in definicija koncepta pomembno vplivata na primerljivost podatkov med posameznimi bolnišnicami. Prikazani so tudi količniki števila padcev in neželenih dogodkov na 1000 oskrbnih dni od leta 2003 dalje. Obvladovanje neželenih dogodkov v psihiatrični zdravstveni negi zavse zaposlene je eden ključnih členov pri ohranjanju in izboljševanju kakovosti obravnave bolnikov.
Ključne besede: neželeni dogodki, incidenti, uporabnost podatkov, kakovost, varnost, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3803; Prenosov: 81
URL Povezava na celotno besedilo

58.
Predstavitev programa za avtomatsko kodiranje vzrokov smrti IRIS
Jožica Šelb-Šemerl, Sonja Tomšič, Peter Božič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Podatki o vzrokih smrti so eno najvažnejših meril ocenjevanja zdravstvenega stanja prebivalcev in načrtovanja zdravstvene politike. Med vsemi vzroki smrti se izbere, kodira in v Zbirko podatkov o umrlih vnese samo osnovni vzrok smrti. Kako osebe, ki izbirajo in kodirajo osnovni vzrok smrti, poznajo in interpretirajo pravila po katerih se le-ta izbere in kodira in, ki so objavljena v drugi knjigi Navodila, Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB), so pomemben vir variabilnosti podatkov med posameznimi državami in morebitnih pristranosti. Metode in rezultati: Da bi bila variabilnost čim manjša in podatki primerljiviv največji mogoči meri je Nacionalni center zdravstvene statistike Združenih držav Amerike (NCHS), že v poznih šestdesetih letih izdelal program za izbiranje in avtomatsko kodiranje osnovnega vzroka smrti imenovan MortalityMedical Data System (MMDS). MMDS je sestavljen iz štirih podsistemov (modulov): za vpisovanje vzrokov smrti (MICAR in SuperMICAR), izbiranja osnovnega vzroka smrti (ACME) in zbirke številnih vzrokov smrti (TRANSAX). Kerje podsistema za vpisovanje podatkov MICAR in SuperMICAR mogoče uporabljatile v angleško govorečih državah, so Švedi in Francozi v sodelovanjuz Američani za uporabo v ne angleško govorečih področjih razvili jezikovno neodvisen program imenovan IRIS. Osnova programa IRIS je MMDS sistems prilagojenim podsistemom za vpisovanje vzrokov smrti, kjer je mogoče namesto bolezni, ki so vzroki smrti, vpisovati le kode bolezni razvrščene v Mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene (MKB), lahko pa vsaka država izdela slovar medicinskih izrazov v svojem jeziku s pripadajočimi kodami, kar nadomesti angleški sistem za vnos besedila. Modul ACME operira z MKB-10 kodami, ki so mednarodno razumljive. Program IRIS je prosto dostopen in smo ga začeli preizkušati tudi v Sloveniji. Zaključki: Ob uporabi avtomatskega kodiranja osnovnega vzroka smrti so podatki bolj konsistentni, kodiranje je hitrejše in na razpolago je več podatkov, ki so med seboj bolj primerljivi. Cel sistem je še učinkovitejši, če črpa podatke naravnost iz elektronskega zdravniškega poročila o vzrokih smrti. Zaradi prednosti in priporočila EUROSTAT-a, se tovrstno kodiranje uvaja in uporablja v vedno več državah. Pri nas smo začeli v program vnašati slovenske medicinske izraze s pripadajočimi MKB-10 kodami.
Ključne besede: vzroki smrti, avtomatsko kodiranje, primerljivost
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3727; Prenosov: 53
URL Povezava na celotno besedilo

59.
60.
Projektno učno delo "Od ideje do izdelka"
Manca Stibilj, 2013, diplomsko delo

Ključne besede: projektno učno delo, igra, igrače, didaktične igrače, didaktične igre, lesene igrače, linolej
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 10242; Prenosov: 586
.pdf Celotno besedilo (6,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici