Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


101 - 110 / 148
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
101.
Arhitektura v šoli, šola v arhitekturi : (uvodnik)
Majda Cencič, Eva D. Bahovec, 2012, predgovor, uvodnik, spremna beseda

Ključne besede: šolski prostori, šolske zgradbe, arhitektura
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 2693; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

102.
Raziskava načrtovanih novosti pri pouku v kontekstu pedagoških raziskav
Tina Štemberger, Majda Cencič, 2014, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: poučevanje, pouk, novosti, načrtovanje, raziskave
Objavljeno v RUP: 21.12.2015; Ogledov: 3634; Prenosov: 67
URL Povezava na celotno besedilo

103.
Tesnobnost pri pouku angleškega jezika
Mojca Žefran, Majda Cencič, 2013, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: tesnobnost, pouk, angleški jezik, usvajanje tujega jezika
Objavljeno v RUP: 21.12.2015; Ogledov: 3873; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

104.
Vpliv cenovnih pasov na management cen
Ivan Toroš, 2014, znanstvena monografija

Ključne besede: cene, cenovni pasovi, management
Objavljeno v RUP: 21.12.2015; Ogledov: 2645; Prenosov: 76
URL Povezava na celotno besedilo

105.
106.
107.
108.
Kako dodiplomski študenti na pedagoški fakulteti zaznavajo šolski prostor kot dejavnik aktivnega učenja
Majda Cencič, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Aktivno učenje, povezano z izkušnjami učencev, poteka v konkretnih življenjskih okoliščinah, učenci pa z lastno aktivnostjo pridobijo novo znanje. Učno okolje mora pri tem čim bolj spodbujati učenje. Interaktivno učno okolje pa ni le spodbujevalnik učenja, ampak je tudi dejavnik učenja, saj prinaša številna sporočila, npr. kakšen odnos imamo do ekologije in trajnostnega razvoja, kako razumemo socialno kohezivnost v smislu sodelovanja s krajani, starejšimi, invalidi ipd. Šolski prostor deluje kot prikriti kurikulum, tridimenzionalni učbenik, tretji učitelj, tihi pouk ipd. Glede na drugačne poglede na šolski prostor nas je zanimalo, kakšna stališča imajo dodiplomski študenti Pedagoške fakultete v Kopru o šolskem prostoru kot dejavniku učenja in ali se stališča študentov razlikujejo glede na smer in letnik študija. V ta namen je 299 študentov vseh smeri študija v juniju 2012 izpolnjevalo vprašalnik. Iz vprašalnika, pretežno zaprtega tipa v obliki številčne ocenjevalne lestvice in lestvice stališč Likertovega tipa, smo za namen prispevka posebej analizirali tri stališča, ki se nanašajo na šolski prostor kot dejavnik aktivnega učenja. Združili smo jih v novo spremenljivko in jo za namen nadaljnje obdelave standardizirali. Podatki, obdelani na ravni opisne (srednje vrednosti, razpršenost) in inferenčne (Spearmanov korelacijski koeficient, Kolmogorov-Smirnov preizkus, regresijska analiza) statistike, kažejo, da se študenti strinjajo, da je šolski prostor dejavnik učenja, da pa na stališče o šolskem prostoru kot dejavniku aktivnega učenja bolj vpliva letnik kot smer študija.
Ključne besede: aktivno učenje, šolski prostor, stališča, študenti, pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3295; Prenosov: 72
URL Povezava na celotno besedilo

109.
110.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici