51. Vinski turizem z geografskim poreklomSimon Kerma, 2018, znanstvena monografija Opis: Vsebina monografije se navezuje na geografijo vina oziroma geografijo vinskih regij, četudi je ta opredelitev v kontekstu slovenske geografije lahko zgolj pogojna. V Sloveniji je namreč ta sicer propulzivna veja geografije še vedno prezrta, kar je presenetljivo, če pomislimo na bogato tradicijo vinogradništva in vinarstva naših vinorodnih pokrajin. Medtem je zlasti v anglosaksonskih deželah geografija vina dosegla že precejšnjo popularnost.Geografija vina se med drugim posveča tudi identiteti vinske regije (z vpeljavo pojma terroir, ki je v svojem bistvu izrazito geografski koncept) in vidiki vinskega turizma, ki so z njo povezani. V Sloveniji tako še ni bila izvedena geografska študija, ki bi analizirala vinske regije (vinorodne dežele ali okoliše) z vidika njihove promocije in v tem kontekstu oblikovanja identitete vinske regije. Tudi pojav vinskega turizma v Sloveniji je dokaj nov, kar lahko deloma pojasnimo s prehodom na tržno ekonomijo in s posledičnimi spremembami v pridelavi vina. Na drugi strani pa se globalno pojavljajo veliki tržni viški vina, zaradi česar nastajajo vedno novi marketinški prijemi in nove oblike promocije turističnih destinacij.
Ključne besede: geografija vinskih regij, vinski turizem, elektronske knjige
Objavljeno v RUP: 07.11.2021; Ogledov: 913; Prenosov: 68
 Celotno besedilo (14,30 MB) |
52. |
53. |
54. |
55. |
56. |
57. |
58. Celostna grafična podoba Slovenije kot turistične destinacije v obdobju 1986-2006 : diplomska nalogaMatej Koren, 2007, diplomsko delo Ključne besede: turizem, Slovenija, grafična podoba, oglaševanje, promocija, turistično oglaševanje, identiteta, blagovne znamke, logotip, raziskave, marketing, trženje, načrtovanje, analize, diplomske naloge
Objavljeno v RUP: 23.04.2021; Ogledov: 799; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,27 MB) |
59. Vpliv genskega elektroprenosa na izražanje citosolnih senzorjev nukleinskih kislin in citokinov v humanih celicah in vitro : magistrsko deloTjaša Škerjanec, 2019, magistrsko delo Opis: Vnašanje tujih nukleinskih kislin v celice z elektroporacijo za zdravljenje rakavih obolenj se trenutno uveljavlja kot vedno bolj učinkovita metoda zdravljenja raka v veterini in medicini. Učinkovitost genskega elektroprenosa je odvisna od fizikalnih dejavnikov električnega polja, vrste vstavljene nukleinske kisline in bioloških dejavnikov tkiva. Genski elektroprenos aktivira številne citosolne senzorje nukleinskih kislin, kar vodi v aktivacijo imunskega odziva z vnetnimi citokini.
Želeli smo ugotoviti, ali je genski elektroprenos nukleinskih kislin citotoksičen in ali povzroči aktivacijo citosolnih senzorjev nukleinskih kislin v humanih celicah melanoma Sk Mel28 ter adenokarcinoma debelega črevesa in danke HT29. Opazovali smo tudi morfološke spremembe celic po genskem elektroprenosu. Ugotovili smo, da genski elektroprenos po protokolu EP2 na celice Sk Mel28 nima citotoksičnega učinka, pri celicah HT29 pa je citotoksičnost odvisna od fizikalnih lastnosti pulzov. Pri opazovanju morfoloških sprememb smo opazili, da po genskem elektroprenosu pri določenem deležu celic pride do apoptoze ali nekroze, tip celične smrti pa je odvisen od fizikalnih lastnosti pulzov. Pri celični liniji Sk Mel28 z genskim elektroprenosom nukleinskih kislin nismo zvišali izražanja genov citosolnih senzorjev nukleinskih kislin, pri HT29 pa smo z genskim elektroprenosom z nekaterimi nukleinskimi kislinami, predvsem s plazmidom Vax, neodvisno od fizikalnih lastnosti pulzov, povečali izražanje genov citosolnih senzorjev DDX60, RIG I in IFI16 ter vnetnega citokina dejavnik tumorske nekroze α.
Ključne besede: genski elektroprenos, elektroporacija, citosolni senzorji nukleinskih kislin, citotoksičnost, melanom Sk-Mel28, adenokarcinom HT29, qPCR, interferonski imunski odziv
Objavljeno v RUP: 23.04.2021; Ogledov: 1422; Prenosov: 52
 Povezava na celotno besedilo |
60. |
