51. Obravnava bolnic z nezapleteno okužbo sečil v družinski mediciniIrena Bajc, Marija Petek Šter, Gordana Živčec Kalan, Dean Klančič, Janko Kersnik, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Nezapletena okužba sečil je ena najpogostejših bakterijskih bolezni, s katerimi se srečuje zdravnik družinske medicine. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako to bolezen obravnavajo in v kolikšni meri upoštevajo nacionalna priporočila za uporabo trimetoprim-sulfometoksazola kot zdravila prve izbire. Bolniki in metode: Raziskava je zasnovana na presečni študiji dela slovenskih zdravnikov družinske medicine. Vanjo je bilo zajetih 42 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine, ki so v času od 1. oktobra 2003 do 31. marca 2004 beležili obiske v svojih ambulantah in izpolnjevali vprašalnik o svojem delu. Od 12.596 zabeleženih stikov jih je 64 ustrezalo pogojem za uvrstitev v končni vzorec žensk, starih od 18 do 65 let, z ugotovljeno nezapleteno okužbo sečil. Obrazec je vključeval podatke o spolu, starosti in izobrazbi bolnic, razlogu za obisk, diagnostične in terapevtske postopke, diagnoze in odobritev bolniškega staleža ter morda naročeni kontrolni pregled. Zdravniki so merili tudi trajanje obiska. V vzorec so se uvrstile ženske v starosti med 18 in 65 leti z diagnosticirano nezapleteno okužbo spodnjih sečil (64 bolnic). Rezultati: 64 od 4388 bolnic v starostni 18do 65 let (1,5 %) je imelo nezapleteno okužbo sečil. Povprečni obisk bolnic z nezapleteno okužbo sečil je trajal 7,6 min. Pri 53,1 % bolnicah so zdravniki postavili diagnozo na podlagi anamneze in morebitnega pregleda urina brez urinokulture. Trimetoprim- sulfometoksazol (TMA +SMA) je bil kot zdravilo prve izbire predpisan pri 71,9 % bolnic. 60,9 % bolnic je bilo naročenih na ponovno kontrolo v povprečju čez 7,7 dni, 20,3 % bolnic je zaradi nezapletene okužbe sečil koristilo bolniški stalež. Ustrezno spremljanje, ki ne zahteva kontrolnega pregleda in bolniškega staleža je bilo prisotno pri 16 (25,0 %) bolnicah. Zaključki: V primerjavi z nekaterimi državami se slovenski zdravniki v zelo visokem odstotku držijo priporočil za antimikrobno zdravljenje nezapletenih okužb sečil, vendar pa se prepogosto odločajo za pregled urinskih vzorcev, kontrolni pregled in bolniški stalež. Možnost izboljšav se nakazuje v prihodnjem izogibanju nepotrebnim pregledom urinskih vzorcev, ponovnim obiskom v ambulanti in predpisovanju bolniškega staleža.
Ključne besede: sečila, okužbe, družinska medicina
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 5665; Prenosov: 58
 Povezava na celotno besedilo |
52. |
53. Odgovornost managementa za kakovost poslovanja podjetja in trajnostni razvojJanko Kralj, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: Kakovost poslovanja obsega uspeh in ugled podjetja ter se odraža v dobrih izidih podjetja, ki naj ne bodo le zadovoljivi, temveč vse bolj odlični. Dobri izidi nastajajo na tržišču, če delamo prave stvari (želene na trgu) in napravi način (učinkovito). Na boljse trženje vpliva tudi ugled podjetja, ki izhaja iz kakovostnih učinkov (pridelki, izdelki, storitve, blago), poslovne sposobnosti in zanesljivosti podjetja ter načela, da je podjetje prijazno okolju. Okolju prijazno podjetje pa je tisto, ki uresničuje trajnostni razvoj (sustainable development) z modrim izkoriščanjem končnih naravnih in obnovljivih virov, s pametno rabo prostora, s skrbjo za čisto okolje, nadziranjem sevanj in zmanjševanjem odpadkov, skrbjo za biolosko raznolikost ter modro rabo znanja in tehnologije. Glavni odgovorni za vse to je managementin managerji morajo s svojim ravnanjem zanesljivo uresničevati te zamisli.
Ključne besede: podjetje, vodenje, kakovost, razvoj
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4255; Prenosov: 140
Povezava na celotno besedilo |
54. Trends in patients' satisfaction with family practice in SloveniaVlasta Vodopivec Jamšek, Janko Kersnik, Igor Švab, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Namen: Primerjava ravni zadovoljstva bolnikov z zdravniki družinske medicine v Sloveniji v letih 1998 in 2004. Metode: V dveh presečnih raziskavah je bil uporabljen EUROPEP vprašalnik s 23 vprašanji. V prvo raziskavo, izvedeno leta 1998, je bilo vključenih 36 ambulant družinske medicine iz različnih zdravstvenih ustanov in 2160 bolnikov. Druga raziskava, ki je potekala leta 2004, pa je v vzorec zajela 31 ambulant družinske medicine in 930 bolnikov. Rezultati: Na vprašalnike je odgovorilo 83,8 % bolnikov iz prve in 99,6 % iz druge raziskave. Povprečna skupna ocena zadovoljstva bolnikov se je dvignila s86,6 na 87,7 točk na lestvici s 100 točkami (p = 0,034). Izboljšanje je opazno pri vseh, razen pri štirih vprašanjih. Vprašanje: "Ali vam je zdravnik pomagal, da ste mu povedali o svojih težavah?" je dobilo enako dobro oceno. Vključevanje bolnika v odločanje o zdravljenju in možnost telefonskega pogovora z zdravnikom sta bili ocenjeni slabše, a statistično neznačilno. Možnost dobiti telefonsko zvezo z ambulanto je bilo edino vprašanje s statistično značilno slabšo oceno. V obeh raziskavah je najnižjo oceno dobilo čakanje v čakalnici. Najbolj so bolniki cenili zaupnost ravnanja s podatki in zdravnikovo pripravljenost, da jih posluša. Zaključek: Rezultati naše raziskave jasno kažejo na pozitivne trende zadovoljstva z zdravniki družinske medicine pri obiskovalcih ambulant družinske medicine. Izsledki obeh študij pa so pokazali tudi na možna področja za izboljševanje kakovosti: izboljšanje telefonske dostopnosti ambulante, zmanjšanje čakanja v čakalnici in večji poudarek veščinam sporazumevanja.
Ključne besede: družinska medicina, zadovoljstvo bolnika, Slovenija
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 2934; Prenosov: 57
Povezava na celotno besedilo |
55. TIGR od leta 1927 do 1940Nika Kikelj, 2007, diplomsko delo Ključne besede: Slovenci, Julijska krajina, TIGR, fašizem, Italija, okupacija, nasilna asimilacija, terorizem, zgodovina, antropologija, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4489; Prenosov: 94
 Celotno besedilo (10,61 MB) |
56. Raziskava o zagotavljanju kakovosti v slovenskem osnovnem zdravstvuMateja Bulc, Janko Kersnik, W. G. W. Boerma, Martina Pellny, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Namen: Članek predstavi rezultate pilotskega projekta Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, katerega cilj je bila izdelava in preizkus orodja zaocenjevanje zagotavljanja kakovosti v osnovnem zdravstvu oziroma v družinskimedicini. Metoda: Raziskava, ki jo je vodila Svetovna zdravstvena organizacija ob pomoči Inštituta Nivel in Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je hkrati potekala v Ljubljani (mestno področje) in na Gorenjskem (mestno in podeželsko območje). Orodje raziskave so bili trije vprašalniki za tri ravni: raven odločanja (Ministrstvoza zdravje, Slovensko zdravniško društvo, Združenje zdravnikov družinske medicine, Zdravniška zbornica Slovenije, Medicinska fakulteta, Zavodza zdravstveno zavarovanje Slovenije, organizacije bolnikov), raven vodenja v zdravstvu (direktorji, vodje enot in vodje služb zdravstvenega varstva odraslih omenjenih področij) in raven izvajanja (vsi aktivni zdravnikidružinske medicine na obeh področjih). Odgovore na vprašalnike je analiziral Inštitut Nivel. Rezultati: Poslali smo 244 vprašalnikov, odgovorov pa smo dobili 106 (43,4 %). Na ravni odločanja je odgovorilo 11 udeležencev od17 naprošenih (65 %). Na ravni vodenja smo prejeli 9 odgovorov od 14 poslanih (64 %) vprašalnikov v Ljubljani in 5 (39 %) od 13 poslanih na Gorenjskem. V Ljubljani je odgovorilo 63 (49 %) od 130 aktivnih zdravnikov družinske medicine, na Gorenjskem pa 18 (26 %) od 70 aktivnih zdravnikov družinske medicine. Zaključek: Raziskava je pokazala, da kakovost še ni prioriteta slovenskega osnovnega zdravstva. Tvorci zdravstvene politike ji ne posvečajo dovolj pozornosti, vodstvene strukture zdravstvenih zavodov nimajo dovolj informacij in pogrešajo navodila, zdravniki družinske medicine pa pogrešajo rezervirani čas za sistematično izboljševanje kakovosti svojega dela, še posebej pa krovno institucijo družinske medicine na sekundarnem nivoju.
Ključne besede: zagotavljanje kakovosti, osnovno zdravstvo, družinska medicina, Slovenija
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3155; Prenosov: 54
Povezava na celotno besedilo |
57. Prenos kulturnih razlik na ekonomski in simbolni kapitalDaša Novak, 2011, diplomsko delo Ključne besede: kulturne razlike, upravljanje s kulturnimi razlikami, identiteta, kultura, kulturno znanje, ekonomski kapital, simbolni kapital, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3042; Prenosov: 100
Celotno besedilo (2,84 MB) |
58. |
59. Patients' adherence to treatment of diabetes mellitusDavorina Petek, Danica Rotar-Pavlič, Janko Kersnik, Igor Švab, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišče: Za uspešno zdravljenje diabetesa je zelo pomembna bolnikova sposobnost za samooskrbo. Bolniki vsakodnevno sprejemajo odločitve, kako vključiti priporočila zdravljenja v svoje življenje, ne da bi pri tem trpela kakovost njihovega življenja. Raziskava predstavlja, kakšne ovire v sodelovanju pri zdravljenju občutijo sladkorni bolniki. Metode: Uporabljena jebila kvalitativna metodologija s petimi fokusnimi skupinami bolnikov in eno skupino strokovnjakov z osrednjega področja Slovenije. Prepis posnetka je bil dvojno neodvisno analiziran z uporabo metode bazalne teorije z določitvijo kod kot osnovnih analiznih enot in združevanjem kod v teme in kategorije. Rezultati: Bolnikova stališča do bolezni se po postavitvi diagnoze sčasoma spreminjajo. K prilagoditvi na drugačne življenjske okoliščine in k ponovnemu obvladovanju življenja pripomorejo znanje o bolezni in lastne izkušnje v zveziz boleznijo. Prijatelji in družina ne podpirajo vedno zdravljenja sladkorne bolezni. Nekateri bolniki v družbi zanikajo bolezen, ker jo čutijo kot stigmo. Sladkorna tudi vpliva na bolnikovo delovno sposobnost in finančno blagostanje. Pri premagovanju ovir je zelo pomembno vzajemno zaupanje z zdravnikom in zdravnikovo iskreno zanimanje za težave bolnika. Bolniki odklanjajo presplošne nasvete in pričakujejo, da jim bo zdravnik pomagal razviti sposobnost samooskrbe in obvladovanje bolezni. Na sposobnost samooskrbe pa vplivajo tudi dobra organiziranost bolnikovega življenja in njegove osebnostne lastnosti. Razprava: Raziskava predstavlja ovire za bolnikovo zavzetost za zdravljenje, kot jih doživlja bolnik. Bolniki čutijo pravico do občasne opustitve priporočenega zdravljenja, posebej v določenih družabnih in življenjskih okoliščinah. Ravnovesje med željami bolnika, delovnimi zahtevami in priporočili za zdravljenje na eni strani ter k bolniku usmerjena individualna podpora zdravnika ob bolnikovi prilagoditveni sposobnosti na drugi strani lahko izboljša zdravstveno oskrbo.
Ključne besede: zavzetost za zdravljenje, osnovno zdravstvo, samooskrba, kvalitativna metodologija, sladkorna bolezen
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 5957; Prenosov: 135
Povezava na celotno besedilo |
60. "Jaz bi se rad volana rešu."Kristina Pezdir, 2009, diplomsko delo Ključne besede: promet, furmanstvo, špedicija, vozniki, življenjske zgodbe, življenje na furi, življenje brez kamiona, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3217; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,30 MB) |
