71. "How and why should I study?": metacognitive learning strategies and motivational beliefs as important predictors of academic performance of student teachersSonja Čotar Konrad, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: The study examined the relationship between metacognitive learning strategies and motivational beliefs, predicting academic performance of student teachers. The main aim of the study was to examine the predictive value of motivational beliefs and metacognitive learning strategies for students' academic performance. In the study 307 student teachers of the Faculty of Education completed the revised version of Motivated Strategies for Learning Questionnaire (Pintrich & de Groot, 1990). Regression analyses revealed that a higher sense of self-efficacy predicted better academic performance and a higher test anxiety predicted poorer academic performance. The implications of motivational orientation for cognitive engagement and self-regulation at the faculty are discussed.
Ključne besede: psihologija, učne strategije, študenti, motivacija, motivational beliefs self-regulated learning, metacognition, students
Objavljeno v RUP: 08.08.2016; Ogledov: 3227; Prenosov: 125
 Povezava na celotno besedilo |
72. Primerjalna študija stališč študentov do dvojezičnostiMarina Furlan, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Temeljni cilj raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v stališčih do dvojezičnosti med študenti Fakultete za humanistične študije Koper in študenti italijanskega jezika na Filozofski fakulteti v Splitu (Hrvaška). Zanimalo nas je ali obstajajo razlike v stališčih do dovjezičnosti in ali so stališča študentov iz Splita bolj pozitivna od stališč koprskih študentov. Rezultati raziskave delno potrjujejo prvo hipotezo, v celoti pa drugo. Pri 11 postavkah od 20 so se namreč pokazale statistično pomembne razlike v stališčih, pri eni postavki pa težnja k statistično pomembni razliki. V vseh primerih, kjer razlike obstajajo, se v stališčih splitskih študentov kaže večja naklonjenost dvojezičnosti.
Ključne besede: dvojezičnost, študenti, stališča, medkulturne razlike
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 4590; Prenosov: 47
Povezava na celotno besedilo |
73. Analiza mobilnosti dodiplomskih študentov na izbranih visokošolskih institucijahRiko Novak, Anja Slatinšek, Gabrijel Devetak, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku preučujemo mobilnost dodiplomskih študentov na treh izbranih visokošolskih institucijah v treh različnih državah, ki so oziroma so bili del programa mobilnosti v zadnjih šestih letih (od 2006 do 2011): Nemčija Duale Hochschule Baden-Württemberg Karlsruhe, Norveška Univerza v Tromsu in Slovenija Fakulteta za management. Empirična raziskava je bila izvedena na populaciji 3.539 dodiplomskih študentov na omenjenih treh visokošolskih institucijah, ki so bili mobilno aktivni in so del svojih študijskih obveznosti opravljali na izbranih institucijah v preučevanem obdobju. Namen prispevka je na osnovi vzorca 288 (mobilnih) dodiplomskih študentov prikazati osnovne motivacijske dejavnike glede na izbrano destinacijo za mednarodno mobilnost in njihova pričakovanja. Ugotovljeno je bilo, da se je večina študentov izbranih izobraževalnih institucij na študijsko mobilnost odpravila zaradi pridobitve mednarodne izkušnje, da obstajajo značilne razlike v dolžini obdobja študentske mobilnosti glede na spol in da so študenti v večini zadovoljni s programom mobilnosti.
Ključne besede: dodiplomski študenti, globalna ekonomija znanja, mobilnost, visokošolske institucije
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 2822; Prenosov: 69
 Celotno besedilo (107,95 KB) |
74. Razlike v asertivnem vedenju med študentkami zdravstvene nege in študentkami drugih fakultet : primerjalna študijaSabina Ličen, Nadja Plazar, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Uvod: Zdravstvena nega je dolgo veljala za tipično ženski poklic, kjer so medicinskim sestram pripisovali stereotipno žensko, to je pomočniško vlogo, in je zato asertivno vedenje med medicinskimi sestrami dolgo veljalo za manj izrazito kot v drugih po izobrazbi primerljivih poklicih. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so študentke zdravstvene nege enako asertivne kot študentke drugih fakultet Univerze na Primorskem in Evropske pravne fakultete v Novi Gorici in ali se s starostjo asertivnost študentk zvišuje. Metode: Uporabili smo deskriptivno in neeksperimentalno metodo raziskovanja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili The Rathus Assertiveness Schedule (vprašalnik samoocene asertivnosti). Anketiranje je potekalo na namenskem vzorcu. Spletni vprašalnik je bil preko URL-naslova poslan na skupne elektronske naslove študentom nekaterih fakultet Univerze na Primorskem in Evropske pravne fakultete v Novi Gorici. Izpolnjen vprašalnik je vrnilo 218 študentk. Raziskava je potekala v maju in juniju leta 2010. Podatke smo obdelali na podlagi deskriptivne statistike in enosmerne analize variance (ANOVA). Rezultati: Ugotovili smo, da študentke Fakultete za vede o zdravju ne izkazujejo statistično značilno nižje asertivnosti v primerjavi s študentkami drugih fakultet, zajetih v raziskavo (F = 0,37, p = 0,83). Ugotovili smo tudi, da starejše študentke v primerjavi z mlajšimi študentkami ne izkazujejo statistično značilno višje asertivnosti (F = 1,52, p = 0,22). Diskusija in zaključek: Poznavanje asertivnega vedenja je pri študentih zdravstvene nege pomembno, saj predstavlja pomemben temelj in bistveno prvino medosebnega odnosa. Učenje novega načina odzivanja in novih načinov vedenja v profesionalnih situacijah ni preprosto in je dolgotrajen proces. Morali bi razmisliti o spodbujanju asertivnega vedenja med študenti zdravstvene nege, morda tudi z vpeljavo treningov asertivnosti v učni program ter dodatnim usposabljanjem učiteljev zdravstvene nege v tej smeri.
Ključne besede: zdravstvena nega, asertivnost, študenti
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3420; Prenosov: 16
Povezava na celotno besedilo |
75. Medosebni stik med učiteljem in študenti : nova opredelitev za visokošolski prostorAna Bardorfer, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Med posameznimi disciplinami, pa tudi znotraj njih je medosebni stik opredeljen precej različno, kar velja tudi za področje visokošolskega izobraževanja. Učinkovito poučevanje je velik izziv in zahteva visoko pedagoško usposobljenost visokošolskih učiteljev. Učitelj naj bi bil, poleg obvladovanja različnih didaktičnih in pedagoških pristopov, zmožen ustvariti za učenje ugodno okolje in med drugim vzpostaviti stik s svojimi študenti. V tem kontekstu se pojavljajo številne nenatančne, slovarske in zato laične definicije, ki ne ponujajo možnosti jasne operacionalizacije ter razvoja kakovostnega merskega pripomočka. V prispevku smo predlagali novo opredelitev medosebnega stika med visokošolskimi učitelji in študenti, oblikovano na podlagi edinega obstoječega modela medosebnega stika ter na podlagi relevantnih dognanj. Medosebni stik smo opredelili kot interakcijski pojav med učiteljem in študentom oz. študenti. Poudarek je na subjektivnem doživljanju medosebnega stika, kljub temu da ga je moč oceniti tudi prek različnih besednih in nebesednih znakov. Izkušenjski vidik se izraža prek občutkov in misli oseb v interakciji. Ker je učitelj vodja procesa, nosi tudi odgovornost za vzpostavitev medosebnega stika s študenti. V novi opredelitvi smo uporabili enake strukturne komponente, kot avtorja edinega obstoječega modela medosebnega stika (Tickle-Degnen in Rosenthal, 1990), vendar smo jih priredili za visokošolsko izobraževanje in jih podrobno opisali. To so pozitivnost, vzajemna pozornost in koordinacija. Če pogledamo obstoječa pojmovanja medosebnega stika v visokošolskem prostoru z vidika omenjenega modela, vidimo, da se vsi elementi navezujejo bodisi na komponento pozitivnosti bodisi na komponento vzajemne pozornosti, medtem ko je komponenta koordinacije skoraj povsem odsotna. Po našem mnenju ravno ta loči medosebni stik od kakovostnega medosebnega odnosa - koordinacija v interakciji in koordinacija v procesu učenja. Nova opredelitev medosebnega stika predstavlja pomemben korak k poučevanju, usmerjenem na študenta, ki je že dalj časa teoretično izhodišče v šolstvu nasploh. Na koncu smo predstavili vprašanja, ki še ostajajo odprta, in začrtali smernice za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, odnos med učitelji in študenti, izkušenjski vidik
Objavljeno v RUP: 21.12.2015; Ogledov: 2871; Prenosov: 52
Povezava na celotno besedilo |
76. |
77. |
78. Comparison of values among students of Faculty of Management at University of PrimorskaŠpela Jesenek, Ana Arzenšek, Katarina Košmrlj Muha, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: vrednote, sistemi vrednot, Muskova lestvica vrednot, študenti, Fakulteta za management, etika, value systems, dominant values, Musek's value scale, university students, Faculty of Management
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 2677; Prenosov: 69
Povezava na celotno besedilo |
79. |
80. |
