11. |
12. Diverzifikacija morskega ribištva v turistično dejavnost na slovenski obaliTanja Mihalič, Gorazd Sedmak, Saša Planinc, Janez Bogataj, Matic Jeločnik Pelicon, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Diverzifikacija morskega ribištva v turistično dejavnost na slovenski obali
Ključne besede: turizem, ribištvo, diverzifikacija dejavnosti, slovenska obala, Obala, Slovenija
Objavljeno v RUP: 03.04.2017; Ogledov: 2725; Prenosov: 32
 Povezava na celotno besedilo |
13. Disappearance of Fucus virsoides J. Agardh from the slovenian coast (Gulf of Trieste, Northern Adriatic)Claudio Battelli, 2016, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Fucus virsoides, pojavljanje, izginotje, obala Slovenije, severni Jadran, Fucus virsoides, occurrence, disappearance, Slovenian coast, northern Adriatic
Objavljeno v RUP: 08.08.2016; Ogledov: 3413; Prenosov: 86
Povezava na celotno besedilo |
14. Določanje recentnih sprememb na klifih na slovenski obali s pomočjo podatkov lidarskega snemanja : magistrsko deloPatricija Prelc, 2015, magistrsko delo Ključne besede: flišni klifi, fliš, recentne spremembe, slovenska obala, digitalni model reliefa, lidar, geografski informacijski sistem, geografija, magistrske naloge
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 4323; Prenosov: 53
 Celotno besedilo (4,32 MB) |
15. |
16. Interaktivni ključ za določanje organizmov morske obale Tržaškega zalivaNataša Dolenc-Orbanić, Claudio Battelli, Janja Plazar, Petra Furlan, Nastja Cotič, 2014, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: biologija, morska obala, Tržaški zaliv, Italija, Slovenija, interaktivni ključ
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 4816; Prenosov: 79
Povezava na celotno besedilo |
17. Strukturnovsebinske preobrazbe slovenskih obalnih mestBoštjan Bugarič, 2008, pregledni znanstveni članek Opis: Strukturne preobrazbe slovenskih obalnih mest so rezultat vsebinskih razvojnih strategij, ki so jih narekovali različni mestni akterji v različnih zgodovinskih obdobjih. Zaradi procesa industrializacije je prostor obalnih mest dobil novo strukturo v obliki industrijskih objektov. Danes ostajajo te strukture brez ustreznih vsebin in predstavljajo degradirana območja mesta, ki jih poskuša na vsak način uravnavati interes kapitala. Povojno obdobje funkcionalizma je zaznamovalo prizadevanje za ustvarjanje prostorskih možnosti za potrebe delavskega razreda, ki se je naseljeval v novih stanovanjskih soseskah. Iz industrijskih struktur, ki so se širile v horizontalo, se je v šestdesetih letih 20. stoletja pojavila nova tipologija stanovanjskega nebotičnika, ki se je začela dvigovati v vertikalo. Obdobje po tranziciji je v obalni prostor vneslo splošno kaotično stanje na ravni organizacije prostora, saj so posege izvajali po željah kapitala in manj na podlagi strokovnih usmeritev. Urbanizem kot stroka ni dovolj prožen za uravnavanje hitrih preobrazb oblik kapitala, zato se ta neomejeno oblikuje čez vse meje mesta.
Ključne besede: industrializacija, funkcionalizem, slovenska obala, Primorska, privatizacija
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 3077; Prenosov: 71
Povezava na celotno besedilo |
18. |
19. |
20. Prostorski in družbeni vidiki "novih" manjšin na ObaliGordana Janjatović, 2010, diplomsko delo Ključne besede: identiteta, etničnost, nacionalizem, priseljenci, manjšine, asimilacija, diskriminacija, avtohtonost, "nove" manjšine, stereotipi, predsodki, Slovenija, Obala, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3187; Prenosov: 82
Celotno besedilo (2,66 MB) |
