Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Okrepljena ustavna demokracija
Matjaž Nahtigal, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Najpomembnejša značilnost spopadanja z veliko finančno, gospodarsko in socialno krizo od leta 2008 naprej je, da se poskuša na globalni, evropski in nacionalni ravni rešiti v okviru obstoječega omejevalnega niza institucij reprezentativne demokracije, tržnega gospodarstva in svobodne civilne družbe. Razprave o alternativnih institucionalnih oblikah, ki bi temeljito preoblikovale ustavno demokracijo, tržno gospodarstvo in svobodno civilno družbo v smeri bolj vključujoče, bolj raznolike in bolj eksperimentalne družbe, še vedno ni na mizi. Obstajajo le posamezne regije v prvem in tretjem svetu, ki uspešno eksperimentirajo z novimi institucionalnimi oblikami in veljajo za najuspešnejše regije ne le po merilih konkurenčnosti, temveč tudi socialne kohezivnosti, ekonomskih in izobraževalnih priložnostih ter inovativnosti. Teoretično izhodišče za razpravo v okviru sodobnih institucionalnih teorij je naslednje: klasična ustavna teorija, politične stranke, utemeljene v devetnajstem stoletju, in množična fordistična proizvodnja, organizirana po ekonomskih principih zgodnjega dvajsetega stoletja, ne morejo ostati institucionalni okvir za organizacijo in delovanje modernih demokratičnih družb enaindvajsetega stoletja. Za bolj ustvarjalni, domišljeni dialog na nacionalni ravni in za okrepljen nacionalni razvojni projekt v okviru EU potrebujemo resnično neodvisno in avtonomno, a dobro organizirano civilno družbo. Ta mora postati partnerica političnim strankam, ki bi se morale odlikovati po izdelovanju bogatih in raznolikih programskih alternativ. Namesto ustvarjanja površnega konsenza bi morali bogatiti in krepiti razpravo o razvojnih alternativah ter zanje ustvarjati široka družbena zavezništva. Seveda pa pri iskanju poti iz krize - ne na evropski ne na nacionalni ravni - ni bližnjic. Pretekli dve leti sta bili tako v evropskem kot nacionalnem ustavnem in razvojnem kontekstu v veliki meri izgubljeni in ju bo težko nadomestiti.
Ključne besede: Civil society, Civilna družba, Constitutional system, Democracy, Demokracija, Market economy, Pluralism, Pluralizem, Tržno gospodarstvo, ustavna demokracija, Ustavni sistem
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3244; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Etnično mešani pari in družine : izziv za socialno delo
Mateja Sedmak, 2006, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: svetovanje, patologizacija, kulturni pluralizem, etnična heterogamija
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2452; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Medijski pluralizem in dinamika menjav političnih elit
Matevž Tomšič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: The article deals with the analysis of relationship between the character of the media sphere and political dynamics and the profile of political elite. Media as a framework of social and political communication exert significant influence on development of open and democratic society. Democracy as political system is based on competition between different political actors for support of the citizenry as well as on the balance of power between different political institutions and branches of government. The main thesis of this article is that a certain level of elite circulation, in terms of continuous change on top positions in political space, is necessary for sustained and developed democracy to take place. These changes - or at least the prospect of them - that are related to the existence of feasible alternative to incumbent ruling elite contribute to the maintenance of relative dispersion of power, thus preventing its monopolization by the hand of political group of any kind. Media pluralism is one of the factors that importantly contributes to this elite circulation. It provides different individual and groups with a chance to present their views, ideas and problem-solutions in public on the equal basis what enables the voters to make an informed political choice. Furthermore, it is important for the citizens to have opportunity to get information from different sources. In this regard, the media space should be composed of media providers that follow diverse political and ideological orientations, thus dealing with particular political and social issue form different angles, in order to perform its democratic function. The author shows the connection between the structure of media sphere and dynamics of change on power position on the case of post-communist Slovenia. He argues that weak media pluralism, in terms of prevalence of particular ideological orientations in Slovenian media and political affiliation of most opinion-leaders to particular political camp, contributed to long-term dominant position of this camp in Slovenian political space
Ključne besede: demokracija, politična elita, pluralizem, medijski prostor, Slovenija
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2641; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici