Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izdelava spletne aplikacije Shiny za analizo podatkov Covid-19 : zaključna naloga
Lara Komel, 2023, diplomsko delo

Ključne besede: Shiny, spletna aplikacija, podatki, Covid-19, analiza podatkov
Objavljeno v RUP: 11.10.2023; Ogledov: 372; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

2.
3.
4.
Zbiranje nekaterih osebnih identifikatorjev v zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva
Mojca Omerzu, Živa Rant, Tina Zupanič, Barbara Mihevc Ponikvar, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Zadnje čase so spet aktualne razprave o zbiranju podatkov o Enotni matični številki občanov (EMŠO), zato je v prispevku prikazana problematika zbiranja navedenega identifikatorja v zakonsko določenih zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. V prispevku so najprej predstavljene zakonske osnove za zbiranje EMŠO in številke zdravstvenega zavarovanja. Metodologija: Iz bolnišnične statistike je predstavljena podrobnejša analiza poročanih podatkov za leto 2007 in prikazan trend beleženja identifikatorjev v zadnjih nekaj letih na primeru Perinatalnega informacijskega sistema Slovenije. Predstavljen je primer poglobljene analize zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva in z njo povezana problematika beleženja identifikatorjev. Rezultati: Beleženje identifikatorjev v Sloveniji je nepopolno, kar zelo ovira oceno obsega določene bolezni in dodatne poglobljeneanalize. Zaključki: EMŠO je nujno potreben identifikator, vendar prihaja zaradi dejstva, da ga izvajalci ne sporočajo dovolj dosledno, do velikih problemov pri poglobljenih analizah. Za povečanje kakovosti zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva je potrebno tudi čim popolnejše beleženje osebnih identifikatorjev, saj le tako lahko pridemo do kakovostnih rezultatov.
Ključne besede: osebni identifikator, EMŠO, številka zdravstvenega zavarovanja, zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, analiza podatkov
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3760; Prenosov: 48
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Geografski vzorci pojavljanja bolezni dihalnih poti otrok v občini Koper
Saša Erlih, Ivan Eržen, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišče: Kronične bolezni dihal so naraščajoč zdravstveni problem, s katerimse srečujemo v razvitih okoljih, torej tudi v Sloveniji. Pri tem se bolezni, kot so astma, kronični bronhitis ali različne alergijske bolezni, ki se kažejo s prizadetostjo dihalnih poti, neredko pokažejo že zelo zgodaj v otroštvu. Cilj študije je bil raziskati geografske vzorce bolezni dihal med učenci 1. do 4. razreda v mestni občini (MO) Koper, ki leži v jugozahodni Sloveniji. Metode: Podatke o razporeditvi obolelih smo dobili z obdelavo vprašalnikov raziskave "Proučevanje vpliva okolja na pojav določenih bolezni in povečano stopnjo umrljivosti prebivalcev na območju dela Mestne občine Koper" iz leta 2003. Za iskanje geografskih vzorcev pojavljanja primerov smo uporabili metode prostorske statistične analize, metodo glajenja, analizo kopičenja (globalne indekse prostorske avtokorelacije) in analizo gruč (lokalne indekse prostorske avtokorelacije). Rezultati: Globalni test Moran I je nakazal statistično značilno kopičenje primerov (Globalni Moran p=0.0211). Lokalni test prostorske avtokorelacije Moran I, prilagojen za variabilnost stopenj zbolevnosti, je pokazal statistično značilne rezultate (p <0,05) za območje krajevnih skupnosti (KS) 'Sveti Anton' (lokalni Moran p = 0,0454), ki s statistično značilnostjo in pozitivno prostorsko avtokorelacijo opredeljuje jedro gruče, ki sega v okoliške KS 'Marezige', 'Dekani', 'Pobegi-Čežarji' in 'Vanganel'. Zaključki: Študija je vizualno prikazala in statistično potrdila prostorsko kopičenje z višjo stopnjo zbolevnosti dihalnih poti na območju MO Koper. Ugotovili smo, da je prostorska analiza primeren postopek, ker na tak način lažje opredelimo in določimo geografske vzorce porazdelitve bolezni.
Ključne besede: geografska epidemiologija, bolezni dihalnih poti, prostorska analiza podatkov, analiza kopičenja, lokalna prostorska avtokorelacija, Moran I
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 5191; Prenosov: 80
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici