Iskanje po repozitoriju

Opis: V pričujoči kvalitativni raziskavi smo se ukvarjali s kognitivnimi shemami pri udeležencih domačih podjetij, ki proizvajajo za mednarodno avtomobilsko panogo v času gospodarske krize v Sloveniji. Natančneje so nas zanimale njihove interpretativne sheme o vlogi področja upravljanja s človeškimi viri (UČV) ter vloga krize kot dejavnika spreminjanja shem o UČV. Dinamiko spreminjanja shem smo pojasnili na podlagi Piagetove teorije adaptacije organizma na zahteve okolja. Primarni vir podatkov so predstavljali poglobljeni intervjuji s predsedniki uprav, vodji oddelkov za UČV ter vodji predstavnikov zaposlenih. Za namene triangulacije je bila narejena primerjalna analiza družbene odgovornosti v letnih poročilih iz let 2007 in 2008. Rezultati kažejo, da je vloga UČV v izbranih podjetjih v veliki meri strateška. Ugotovili smo tudi, da aktualna gospodarska kriza ne služi kot povod za spreminjanje shem na področju UČV, iz česar sklepamo na višjo prisotnost asimilacije v interpretativnih shemah. Zaključimo lahko, da je kriza pri proizvajalcih za avtomobilsko panogo v devetdesetih letih glavni dejavnik shem o UČV v aktualni krizi. Sočasno je prejšnja kriza tudi dejavnik, zakaj se sheme UČV pri udeležencih v krizi ne spreminjajo v večji meri.
Ključne besede: upravljanje s človeškimi viri, gospodarska kriza, avtomobilska industrija, sheme, akomodacija, asimilacija
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 2811; Prenosov: 12
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: indigenizem, indijanec, indio, segregacijska politika, socialni inkorporativizem, integracionizem, participacija, asimilacija, aplikativnost, pravo, uprava, antropologija
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2802; Prenosov: 27
Povezava na celotno besedilo

Ključne besede: identiteta, etničnost, nacionalizem, priseljenci, manjšine, asimilacija, diskriminacija, avtohtonost, "nove" manjšine, stereotipi, predsodki, Slovenija, Obala, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3210; Prenosov: 82
Celotno besedilo (2,66 MB)

Opis: Osrednji namen projekta je bila celovita komparativna analiza slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji ter analiza pomena in vloge slovenske manjšine pri oblikovanju enotnega kulturnega prostora. S tem namenom se je preučilo številne in raznolike dimenzije manjšinske problematike in sicer: 1) stopnjo in kvaliteto stika manjšin z matično etnijo in državo, 2) naravo medetničnih odnosov v okolju bivanja, 3) stopnjo zadovoljstva pripadnikov manjšine, 4) stopnjo interne povezanosti in kohezivnosti manjših skupin, 5) stopnjo prepustnosti etničnih meja (incidenca mešanih zakonov in stikov z večinsko ter drugimi etnijami), 6) stopnjo kulturne asimilacije (kot nasprotja kulturnemu pluralizmu), 7) stopnjo in kvaliteto kulturnega, političnega in ekonomskega organiziranja manjšin, 8) stopnjo nestrpnosti, nacionalizmov in ksenofobije v odnosu do manjšin, 9) vlogo in položaj manjšin ob opustitvi slovensko-italijanske državne meje
Ključne besede: manšine, etnična pripadnost, medetnični stiki, medetnični odnosi, etnično mešane družine, kulturna asimilacija, nestrpnost, priseljenci, nacionalizem, ksenofobija
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4570; Prenosov: 68
Povezava na celotno besedilo