41. |
42. Širjenje inkluzije s pomočjo e-vključenosti : magistrsko deloHelena Hribar, 2017, magistrsko delo Ključne besede: integracija, inkluzija, e-dostopnost, e-vključenost, osebe s posebnimi potrebami, invalidi, informacijska družba, informacijsko-komunikacijska tehnologija Objavljeno v RUP: 31.01.2018; Ogledov: 3542; Prenosov: 195 Celotno besedilo (800,30 KB) |
43. Matematična pismenost kot pomembna kompetenca za preživetje v sodobni družbi : magistrsko deloAnela Jošić, 2016, magistrsko delo Ključne besede: globalna informacijska družba, evropska družba znanja, slovensko šolstvo, funkcionalne pismenosti, matematična pismenost, pouk matematike, problemske naloge, realistične situacije Objavljeno v RUP: 17.01.2018; Ogledov: 2123; Prenosov: 125 Celotno besedilo (3,09 MB) |
44. |
45. Rdeča barva in njena apotropejska vloga : zaključno deloBranka Urbanija, 2015, diplomsko delo Ključne besede: barve, rdeča, simbolni pomen, verovanje, običaji, zaščita, moč, kultura, družba, okolje, zaključna dela Objavljeno v RUP: 10.11.2016; Ogledov: 3386; Prenosov: 38 Celotno besedilo (506,90 KB) |
46. Fotografske podobe - orodje uprizarjanja spektakelskih identitet : diplomsko deloEma Weixler, 2015, diplomsko delo Ključne besede: družba spektakla, ideologija potrošništva, vizualna reprezentacija, jezik, komunikacija, mediji, fotografske podobe, identitete, diplomska dela Objavljeno v RUP: 10.11.2016; Ogledov: 2213; Prenosov: 88 Celotno besedilo (579,02 KB) |
47. The social construction of medicalization of pregnancy and childbirth : final reportMirko Prosen, 2015, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: porodništvo, ginekologija, medikalizacija, družbeni vidik, družbeno mnenje, družba, naravni porod, medicalization, ginecology, pregnancy, obstetrics, natural childbirth, society Objavljeno v RUP: 08.08.2016; Ogledov: 3441; Prenosov: 82 Povezava na celotno besedilo |
48. |
49. (Janko Kos in) problem narodnih identifikacijMarcello Potocco, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek podaja razumevanje naroda, ki upošteva tako njegovo konstruirano naravo kot tudi relativno stabilnost in kontinuiteto narodnih identifikacij. Izhajajoč iz Ricoeurjevih tez o narativni identiteti literaturo opredeljuje kot enega pomembnejših dejavnikov samoreprezentacije pri narodih, ki se pretežno utemeljujejo v skupni simbolni dediščini in manj v teritorialni enotnosti (t.i. ius soli). Ključne besede: slovenska literarna veda, literatura in družba, narod, nacionalna identiteta, kulturna identiteta, nacionalna literatura, Ricoeur, Paul Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3526; Prenosov: 20 Povezava na celotno besedilo |
50. Okrepljena ustavna demokracijaMatjaž Nahtigal, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Najpomembnejša značilnost spopadanja z veliko finančno, gospodarsko in socialno krizo od leta 2008 naprej je, da se poskuša na globalni, evropski in nacionalni ravni rešiti v okviru obstoječega omejevalnega niza institucij reprezentativne demokracije, tržnega gospodarstva in svobodne civilne družbe. Razprave o alternativnih institucionalnih oblikah, ki bi temeljito preoblikovale ustavno demokracijo, tržno gospodarstvo in svobodno civilno družbo v smeri bolj vključujoče, bolj raznolike in bolj eksperimentalne družbe, še vedno ni na mizi. Obstajajo le posamezne regije v prvem in tretjem svetu, ki uspešno eksperimentirajo z novimi institucionalnimi oblikami in veljajo za najuspešnejše regije ne le po merilih konkurenčnosti, temveč tudi socialne kohezivnosti, ekonomskih in izobraževalnih priložnostih ter inovativnosti. Teoretično izhodišče za razpravo v okviru sodobnih institucionalnih teorij je naslednje: klasična ustavna teorija, politične stranke, utemeljene v devetnajstem stoletju, in množična fordistična proizvodnja, organizirana po ekonomskih principih zgodnjega dvajsetega stoletja, ne morejo ostati institucionalni okvir za organizacijo in delovanje modernih demokratičnih družb enaindvajsetega stoletja. Za bolj ustvarjalni, domišljeni dialog na nacionalni ravni in za okrepljen nacionalni razvojni projekt v okviru EU potrebujemo resnično neodvisno in avtonomno, a dobro organizirano civilno družbo. Ta mora postati partnerica političnim strankam, ki bi se morale odlikovati po izdelovanju bogatih in raznolikih programskih alternativ. Namesto ustvarjanja površnega konsenza bi morali bogatiti in krepiti razpravo o razvojnih alternativah ter zanje ustvarjati široka družbena zavezništva. Seveda pa pri iskanju poti iz krize - ne na evropski ne na nacionalni ravni - ni bližnjic. Pretekli dve leti sta bili tako v evropskem kot nacionalnem ustavnem in razvojnem kontekstu v veliki meri izgubljeni in ju bo težko nadomestiti. Ključne besede: Civil society, Civilna družba, Constitutional system, Democracy, Demokracija, Market economy, Pluralism, Pluralizem, Tržno gospodarstvo, ustavna demokracija, Ustavni sistem Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3254; Prenosov: 17 Povezava na celotno besedilo |