Natisni
Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 148
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
43.
44.
45.
Rdeča barva in njena apotropejska vloga : zaključno delo
Branka Urbanija, 2015, diplomsko delo

Ključne besede: barve, rdeča, simbolni pomen, verovanje, običaji, zaščita, moč, kultura, družba, okolje, zaključna dela
Objavljeno v RUP: 10.11.2016; Ogledov: 3386; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (506,90 KB)

46.
47.
48.
Potencial študentskega tutorstva za razvoj medkulturnega dialoga
Barbara Zorman, 2015, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: sodobna družba, medkulturnost, študentje, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno v RUP: 08.08.2016; Ogledov: 2757; Prenosov: 77
URL Povezava na celotno besedilo

49.
(Janko Kos in) problem narodnih identifikacij
Marcello Potocco, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek podaja razumevanje naroda, ki upošteva tako njegovo konstruirano naravo kot tudi relativno stabilnost in kontinuiteto narodnih identifikacij. Izhajajoč iz Ricoeurjevih tez o narativni identiteti literaturo opredeljuje kot enega pomembnejših dejavnikov samoreprezentacije pri narodih, ki se pretežno utemeljujejo v skupni simbolni dediščini in manj v teritorialni enotnosti (t.i. ius soli).
Ključne besede: slovenska literarna veda, literatura in družba, narod, nacionalna identiteta, kulturna identiteta, nacionalna literatura, Ricoeur, Paul
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3526; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

50.
Okrepljena ustavna demokracija
Matjaž Nahtigal, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Najpomembnejša značilnost spopadanja z veliko finančno, gospodarsko in socialno krizo od leta 2008 naprej je, da se poskuša na globalni, evropski in nacionalni ravni rešiti v okviru obstoječega omejevalnega niza institucij reprezentativne demokracije, tržnega gospodarstva in svobodne civilne družbe. Razprave o alternativnih institucionalnih oblikah, ki bi temeljito preoblikovale ustavno demokracijo, tržno gospodarstvo in svobodno civilno družbo v smeri bolj vključujoče, bolj raznolike in bolj eksperimentalne družbe, še vedno ni na mizi. Obstajajo le posamezne regije v prvem in tretjem svetu, ki uspešno eksperimentirajo z novimi institucionalnimi oblikami in veljajo za najuspešnejše regije ne le po merilih konkurenčnosti, temveč tudi socialne kohezivnosti, ekonomskih in izobraževalnih priložnostih ter inovativnosti. Teoretično izhodišče za razpravo v okviru sodobnih institucionalnih teorij je naslednje: klasična ustavna teorija, politične stranke, utemeljene v devetnajstem stoletju, in množična fordistična proizvodnja, organizirana po ekonomskih principih zgodnjega dvajsetega stoletja, ne morejo ostati institucionalni okvir za organizacijo in delovanje modernih demokratičnih družb enaindvajsetega stoletja. Za bolj ustvarjalni, domišljeni dialog na nacionalni ravni in za okrepljen nacionalni razvojni projekt v okviru EU potrebujemo resnično neodvisno in avtonomno, a dobro organizirano civilno družbo. Ta mora postati partnerica političnim strankam, ki bi se morale odlikovati po izdelovanju bogatih in raznolikih programskih alternativ. Namesto ustvarjanja površnega konsenza bi morali bogatiti in krepiti razpravo o razvojnih alternativah ter zanje ustvarjati široka družbena zavezništva. Seveda pa pri iskanju poti iz krize - ne na evropski ne na nacionalni ravni - ni bližnjic. Pretekli dve leti sta bili tako v evropskem kot nacionalnem ustavnem in razvojnem kontekstu v veliki meri izgubljeni in ju bo težko nadomestiti.
Ključne besede: Civil society, Civilna družba, Constitutional system, Democracy, Demokracija, Market economy, Pluralism, Pluralizem, Tržno gospodarstvo, ustavna demokracija, Ustavni sistem
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3254; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici