21. Gibanje socialnih skupin v prostoru : analiza obiskanosti gostinskih lokalov (na primeru mesta Koper)Maja Avčin, 2016, diplomsko delo Ključne besede: Koper, socialne skupine, socialna diferenciacija, prostorska diferenciacija, gostinski lokali, življenjski stil, "mrtve točke", diplomska dela Objavljeno v RUP: 10.11.2016; Ogledov: 2759; Prenosov: 83 Celotno besedilo (6,04 MB) |
22. |
23. Stališča učiteljev o vplivu različnih posebnosti otrok in mladostnikov na njihove zmožnosti za aktivno učno in socialno vključevanje v šoliVanja Riccarda Kiswarday, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V pričujočem prispevku je izpostavljen pomen pouka, ki aktivno vključuje učenca v vseh etapah učnega procesa in vseh fazah učenja. Tako naravnan pouk ranljivim skupinam učencev zagotavlja varovalno oporo, ki se ne kaže zgolj v povečevanju možnosti za njihovo večjo učno uspešnost, temveč tudi pri razvoju njihove osebne odpornosti in prožnosti, ki jim ju lahko z izkušnjami, pridobljenimi v procesu aktivnega učenja v šoli, uspe prenesti tudi v vsakdanje življenje - v doživljanje samega sebe in v bolj zdravo, uspešno in učinkovito odzivanje v težkih ali tveganih življenjskih situacijah. V prispevku so predstavljeni rezultati empirične raziskave, ki je bila usmerjena v subjektivne ocene učiteljev o pogostosti nekaterih razvojnih ali družinskih posebnosti otrok in mladostnikov, za katere menimo, da so dejavniki tveganja. Da ti otrokom in mladostnikom vsak dan poslabšujejo razmere pri vključevanju v šolski prostor, ugotavljajo tudi nekatere domače raziskave (Magajna 2006; Grebenc 2010). Na podlagi samoocen učiteljev smo ugotavljali tudi prepričanja o njihovi profesionalni vlogi pri pomoči in podpori tem učencem. Analizirali smo tudi subjektivna prepričanja učiteljev o vplivu navedenih posebnosti na učno in socialno funkcioniranje otrok in mladostnikov v šoli. Glede na dobljene rezultate v prispevku posebej omenjamo skupine učencev, ki izhajajo iz specifičnega družinskega okolja (bodisi da so v tem okolju deležni manj vzgojnih in učnih vzpodbud, so prikrajšani zaradi revščine bodisi da se njihovo družinsko okolje razlikuje po jeziku ali kulturnih običajih), ter skupine učencev, ki imajo težave na področju uravnavanja čustvovanja in vedenja ter v socialnih interakcijah. Rezultate raziskave povezujemo z ugotovitvami raziskav s področja rezilientnosti, ki šolskemu mikrosistemu dajejo velik pomen v procesu spodbujanja razvoja življenjske odpornosti in prožnosti ranljivih skupin otrok in mladostnikov pri premagovanju težav. Ključne besede: ranljive skupine učencev, prepričanja učiteljev, dejavniki tveganja, varovalni dejavniki, življenjska odpornost in prožnost, didaktična načela, inkluzivna šola, socialno kohezivna šola Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3853; Prenosov: 117 Povezava na celotno besedilo |
24. Medsebojna povezanost otrok v starostno homogenih in starostno kombiniranih skupinahAnja Valenčić, Sonja Čotar Konrad, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Glavni namen raziskave je ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti pojavljanja posameznih sociometričnih položajev in struktur otrok glede na starostno kombinirane in starostno homogene skupine. Raziskovanje je potekalo v časovnem obdobju dveh mesecev in je temeljilo na neslučajnostnem, namenskem vzorcu petih starostno homogenih in petih starostno kombiniranih skupin. Podatke smo pridobili s pomočjo kvantitativne tehnike sociometrične preizkušnje, intervjujev vzgojiteljic za pridobitev opisov osebnostnih lastnosti ter anketnega vprašalnika za starše. V empiričnem delu smo na osnovi sociometrične preizkušnje želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v medsebojni povezanosti med starostno homogenimi in starostno kombiniranimi skupinami. Rezultati raziskave so pokazali, da se v starostno homogenih skupinah pojavlja več priljubljenih in več zavrnjenih otrok. Te skupine imajo tudi večji indeks kohezivnosti ter ugodnejšo strukturo skupine v primerjavi s starostno kombiniranimi skupinami. Starejši otroci v starostno kombiniranih skupinah izbirajo med otroki podobne starosti, medtem ko so mlajši otroci izbirali starejše. Posledično to privede do ugotovitve, da so mlajši otroci v večini prezrti, medtem ko se med priljubljene otroke uvrstijo le starejši. Ob analizi sociogramov skupin smo ugotovili, da so mlajši otroci v starostno kombiniranih skupinah v večini osamljeni. Ključne besede: predšolski otroci, sociometrični položaj, starostno kombinirane skupine, starostno homogene skupine Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 2568; Prenosov: 89 Povezava na celotno besedilo |
25. |
26. |
27. |
28. |
29. Ustvarjalnost otrok drugega starostnega obdobja pri oblikovanju pravil iger : diplomska nalogaElena Rita Pesaro, 2014, diplomsko delo Ključne besede: igra, otroci, vzgojitelji, ustvarjalnost, spodbujanje ustvarjalnosti, oblikovanje pravil, skupine, spol Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2695; Prenosov: 105 Celotno besedilo (835,70 KB) |
30. |