Natisni
Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Jezikovne in kulturne prepreke v slovenskih malih in srednje velikih podjetjih : diplomska naloga
Ana Ravnak, 2014, diplomsko delo

Ključne besede: podjetje, sporazumevanje, jezik, kultura
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2207; Prenosov: 86
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
Pomen frazemov z vidika medkulturne sporazumevalne zmožnosti
Karin Marc Bratina, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek poudarja pomen poznavanja frazeologije tujega jezika za razvijanje medkulturne sporazumevalne zmožnosti, in sicer na podlagi modela medkulturne sporazumevalne zmožnosti, izdelanega v okviru projekta LABICUM. Izhajamo iz predpostavke, da frazeologija izraza doživljanje sveta nekega naroda, njegove izkušnje v teku zgodovine, zato ji lahko z drugimi besedami rečemo tudi jezik kulture. Ta trditev pa je blizu tudi pojmovanju jezika, kot ga je razvilo kognitivno jezikoslovje.
Ključne besede: jezikoslovje, sporazumevanje, medkulturnost, sociolingvistika, frazeologija, frazem
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 3576; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

8.
9.
10.
Ekonomski imigranti v Sloveniji in njihova stališča o boleznih - kvalitativna raziskava
Majda Brovč, Janja Ahčin, Marija Šlajpah, Danica Rotar-Pavlič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišče: V ambulanti družinske medicine pogosto opažam, da je izid zdravljenja delavcev z začasnim delovnim dovoljenjem s področij bivše Jugoslavije slabši od pričakovanega. Za boljši izid zdravljenja je bistveno poznavanje njihovih stališč o boleznih. Namen raziskave: Spoznati stališče tehdelavcev do vzrokov zdravstvenih težav, motive za obisk pri zdravniku, ugotoviti, kako skrbijo za lastno zdravje, in spoznati vplive na proces zdravljenja. Namen raziskave ni posploševanje rezultatov na celotno populacijodelavcev z začasnim delovnim dovoljenjem s področij bivše Jugoslavije, ker se rezultati nanašajo izključno na preiskovano skupino. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija z analizo intervjujev povprašalniku ETHNIC. Podatke so analizirali trije neodvisni raziskovalci z vsebinsko analizo besedila po deduktivno- induktivni metodi. Rezultati in zaključki: Delavci vidijo vzroke za zdravstvene težave v napornem delu, slabihdelovnih pogojih in prehrani ter slabih stanovanjskih razmerah, a tudi vmočnih negativnih čustvih. K zdravniku pridejo z bojaznijo pred invalidnostjoin skrbjo glede finančnega vzdrževanja družine v izvornem okolju.Družina in sodelavci lahko igrajo dejavno vlogo v procesu soodločanja ozdravljenju. Mediji na stališča o zdravju in bolezni vplivajo negativno. Skrbza zdravje povezujejo predvsem z načinom prehranjevanja, kajenjem in pitjem alkohola. Samozdravljenje je prisotno ob poškodbah, kožnih vnetjih in bolečinah. Do zdravil pridejo na različne načine. Večina zavrača iskanje pomoči pri zdravilcih, nekateri pa imajo o tem pozitivno mnenje. Delavci zdravnika spoštujejo, v odnosu z njim pa lahko zavzamejo pasivno vlogo. Ovire med procesom zdravljenja nastajajo zaradi finančnih in bivanjskih težav, napornega dela in neustreznega medkulturnega sporazumevanja. Med zdravljenjem jim pomagajo sodelavci. Odnos z delodajalcem je v procesu zdravljenja moteči dejavnik.
Ključne besede: odnos zdravnik-bolnik, ovire pri zdravljenju, medkulturno sporazumevanje
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4302; Prenosov: 72
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici