91. Organizacijska kultura kot učinkovito orodje za obvladovanje varnosti in zdravja pri deluMartina Miklavčič Šumanski, Igor Kolenc, Mirko Markič, 2007, izvirni znanstveni članek Ključne besede: anketa, etika, izdelovalno podjetje, organizacijska kultura, program ukrepov, stanje, varnost in zdravje pri delu, varnostna kultura, vrednote
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 3120; Prenosov: 36
 Povezava na celotno besedilo |
92. Zaznavanje kakovosti varnosti in zdravja pri delu kot podlaga za njeno obvladovanjeMiran Pavlič, Mirko Markič, 2007, izvirni znanstveni članek Ključne besede: anketa, delojemalci, delodajalci, kakovost, model prioritet, podjetja, organizacije, stanje, strokovna javnost, varnost, zdravje, zadovoljstvo
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2733; Prenosov: 21
Povezava na celotno besedilo |
93. |
94. |
95. |
96. Project risk management : processes, techniques and insightsChris Chapman, Stephen C. Ward, 2003, pregledno delo Ključne besede: vodenje projektov, projekti, planiranje projektov, management, procesi, tveganje, vrednotenje, varnost, ocenjevanje, predvidevanje, negotovost, selekcija, odgovornost, tehnika, analiza, struktura, lastnina, evolucija, pregledi, življenjski cikel, modifikacija, simulacija
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 4139; Prenosov: 63
Povezava na celotno besedilo |
97. |
98. |
99. Uporabnost podatkov o neželenih dogodkih na Psihiatrični kliniki LjubljanaAljoša Lapanja, Stanka Blagojevič, Jožica Peterka Novak, 2008, pregledni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava analizo neželenih dogodkov na Psihiatrični kliniki Ljubljana v letu 2006. Avtorji poudarjajo pomen rednega spremljanja, analiziranja in poročanja o neželenih dogodkih s strani zdravstvene nege pri zagotavljanju varne in s tem posledično kakovostne psihiatrične zdravstvene nege. Raziskava je bila empirična, deskriptivna, uporabljena je bila kvantitativna analiza "Poročila o incidentu". Evidentiranje neželenih dogodkov je timsko delo, v katerem sodelujejo vsi vpleteni člani osebja, bolniki in svojci. Pri poimenovanju neželenih dogodkov je nekaj praktičnih in formalnih težav, ki vplivajo na same podatke in njihovo interpretacijo. Eden od njih je različno pojmovanje dogodka in prag tolerance pri osebju za evidentiranje dogodka. Zato podatki ne kažejo nujno dejanskega stanja, ko želimo primerjati oddelke med seboj. Najpogostejša vrsta neželenih dogodkov so bili padci. Brez posledic se je končala skoraj tretjina vseh neželenih dogodkov, 41 % vseh posledic pa so telesne poškodbe bolnikov. Na primeru padcev, kot so bili definirani v metodologiji Ministrstva za zdravje, bomo pokazali, da tudi metodologija in definicija koncepta pomembno vplivata na primerljivost podatkov med posameznimi bolnišnicami. Prikazani so tudi količniki števila padcev in neželenih dogodkov na 1000 oskrbnih dni od leta 2003 dalje. Obvladovanje neželenih dogodkov v psihiatrični zdravstveni negi zavse zaposlene je eden ključnih členov pri ohranjanju in izboljševanju kakovosti obravnave bolnikov.
Ključne besede: neželeni dogodki, incidenti, uporabnost podatkov, kakovost, varnost, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3916; Prenosov: 82
Povezava na celotno besedilo |
100. |
