Natisni
Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 88
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
41.
Prehranska kakovost zajtrka slovenskih srednješolcev
Matej Gregorič, Verena Koch, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Z delom smo ocenili prehransko kakovost zajtrka in osvetlili problematiko zajtrkovalnih navad slovenskih srednješolcev. V raziskavi, ki je potekala v letu 2006, je sodelovalo 454 dijakov. Uporabili smo deskriptivno in komparativno raziskovalno metodo ter metodo individualnega intervjuja in zapis jedilnika preteklega dne. Ocena energijske vrednosti zajtrka je pokazala,da je ta v povprečju pod slovenskimi priporočili. Kar 73,3 % vseh zajtrkov je bilo glede na priporočila energijsko preskromnih. Fantje krijejo z zajtrkom 15,0 %, dekleta pa 14,4 % priporočenega dnevnega energijskega vnosa.Ocena vsebnosti hranil kaže, da je razmerje med energijskimi deleži beljakovin, skupnih maščob in skupnih ogljikovih hidratov v zajtrku ugodno. Delež večkrat nenasičenih maščobnih kislin je prenizek glede na nekoliko višji delež nasičenih maščobnih kislin. Dijaki z zajtrkom zaužijejo v povprečju premalo prehranske vlaknine. Glede na priporočeni celodnevni vnos vitaminov in elementov dijaki z zajtrkom zelo dobro krijejo potrebe po vitaminih B1, B2 in B6, natriju, kaliju, fosforju, kalciju, in cinku, slabo pa krijejo potrebe po vitaminih A, C, D, E, folni kislini in jodu. Kritje potreb po železu je pri fantih zadovoljivo, pri dekletih pa prenizko. Glede ritma prehranjevanja zajtrkovalne navade slovenskih srednješolcev niso ustrezne, saj redno zajtrkuje le 43 % dijakov. Med dijaki, ki opuščajo zajtrk,ugotavljamo tudi pogostejše opuščanje kosila in popoldanske malice ter manj pogosto uživanje sadja, mleka in mlečnih izdelkov. Večina dijakov se strinja, da je zajtrk pomemben obrok, ki izboljša njihovo zmožnost učenja in zbranost ter pozitivno vpliva na njihovo zdravje. Ugotavljamo, da se s tem strinja veliko več dijakov, ki redno zajtrkujejo, v primerjavi s tistimi, ki ne zajtrkujejo redno.
Ključne besede: prehrana, srednješolci, zajtrk, energijska vrednost, vsebnost hranil
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 2743; Prenosov: 61
URL Povezava na celotno besedilo

42.
Pospeševanje prodaje trgovske blagovne znamke
Ana Polona Plestenjak, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: trgovska znamka, pospeševanje prodaje, kartice ugodnosti, kuponi, dodana vrednost
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3780; Prenosov: 98
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

43.
44.
45.
Dejavniki vrednosti modne oblačilne blagovne znamke
Ana Rus, 2013, diplomsko delo

Ključne besede: moda, blagovne znamke, oblačila, vrednost, dejavniki
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3030; Prenosov: 126
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

46.
47.
48.
Zaznana vrednost slovenskih turističnih znamenitosti
Polona Šturm, 2008, magistrsko delo

Ključne besede: turizem, turistične znamenitosti, zaznava vrednost, zadovoljstvi, priporočila, Slovenija, faktorska analiza
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3424; Prenosov: 97
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

49.
50.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici