Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Znanstveno publiciranje v manjših državah s poudarkom na periodiki : magistrsko delo
Petruša Miholič, 2007, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se raziskovanja objavljanja rezultatov znanstvenih raziskav v mednarodno odmevnih znanstvenih revijah in slovenskih znanstvenih revijah lotili z več metodami. S pomočjo bibliografske zbirke Biomedicina Slovenica smo analizirali gradivo, objavljeno v obdobju 1992-2003, in število objav primerjali s sredstvi za obdobje 1992-2003, ki jih je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije namenila medicini. Prišli smo do zaključka, da ni zakonite odvisnosti med financiranjem in številom objav. S pomočjo baze podatkov z indeksi citiranja (WoS) smo pregledali objave raziskovalcev s področja javnega zdravja in ugotovili, da je dobra tretjina objav raziskovalcev indeksirana tako v Science Citation Index kot tudi v Social Sciences Citation Index. Opravili smo primerjalno bibliometrijsko analizo revije Zdravstveno varstvo in European Journal of Public Health za obdobje 2001-2005. Rezultati so pokazali, da je pri reviji European Journal of Public Health citiranih več virov na posamezni članek kot pri reviji Zdravstveno varstvo. Pri obeh revijah je bilo pretežno citirano gradivo, ki jeobjavljeno v angleškem jeziku, največ je bilo citiranih člankov, sledile pa so monografije. Za obdobje 1999-2005 smo pregledali in klasificirali prispevkerevije Zdravstveno varstvo in European Journal of Public Health in jih statistično obdelali s testom 2. Statistično značilne razlike so bile pričlankih, ki obravnavajo teme na področju duševnega zdravja, socialnega varstva, zdravstvene nege, zdravstvene politike in zdravstvenega varstva. Po opravljeni anketi o uporabnosti elektronskega publiciranja pri znanstvenem komuniciranju se je izkazalo, da po mnenju anketirancev le-to postaja sestavnidel znanstvenega procesa. Z aktivnim sodelovanjem avtorjev pri objavljanju raziskovalnih rezultatov bo imelo pomembno vlogo v procesu znanstvenega komuniciranja.
Ključne besede: znanstveno publiciranje, znanstveno komuniciranje, znanstvene revije
Objavljeno v RUP: 09.11.2017; Ogledov: 2824; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (541,03 KB)

2.
Znanstveno komuniciranje in elektronske publikacije
Petruša Miholič, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Uvod: Znanstveno publiciranje je objavljanje rezultatov znanstvenih raziskav vznanstvenih revijah. Znanstveno publiciranje ni možno brez komuniciranja, ki poteka med znanstveniki, ko si izmenjujejo informacije. Pri izmenjavi informacij v znanstvenem komuniciranju imajo pomembno vlogo znanstvene revije. Zanimalo nas je, kako zaradi spremembe neformalnega komuniciranja, kotje odprti pristop, le-to vpliva na proces znanstvenega komuniciranja, in koliko znanstveniki svoje prispevke objavljajo v elektronskih publikacijah. Metode: Opravljena je bila anketa o uporabnosti elektronskega publiciranja pri znanstvenem komuniciranju. Vprašalnik je bil sestavljen iz 36 vprašanj, vprašanja so bila odprtega, stopenjskega in izbirnega tipa. Poslan je bil 46 naključno izbranim avtorjem prispevkov revije Zdravstveno varstvo, ki so svojeprispevke objavili v letu 2005. Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da je v zadnjih treh letih kar 80 % vprašanih pričelo objavljati tudi v elektronski obliki. Strah pred slabše ocenjenimi objavami je odveč, saj je kar94 % vprašanih menilo, da so recenzije v elektronskih publikacijah enake recenzijam v tiskanih publikacijah. Vsi sodelujoči v anketi so odgovorili, da so pri znanstvenem delu avtorske pravice objavljenih del pomembne oz. zelo pomembne. Zaključek: Opravljena anketa o elektronskem publiciranju potrjuje pomembno vlogo, ki jo imajo elektronske publikacije v znanstvenem komuniciranju. Le-te so namenjene širšemu znanstvenemu krogu in postajajo sestavni del znanstvenega procesa. Brez objavljanja raziskovalnih rezultatov velektronskih publikacijah pa te ne bodo igrale pomembne vloge v procesu znanstvenega komuniciranja. Pri prijavah na raziskovalne projekte, ki jih razpisuje Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS),je izrednega pomena seznanjenost z aktualnimi temami in viri informacij. Elektronske znanstvene revije so pri tem ključnega pomena, kar je potrdila tudi opravljena anketa. Vsi sodelujoči v anketi, ne glede na starost ali akademski položaj, uporabljajo elektronske znanstvene revije za pripravo na raziskovalne projekte.
Ključne besede: znanstveno komuniciranje, znanstveno publiciranje, znanstvene revije, elektronske publikacije
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3256; Prenosov: 57
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Socialna medicina v procesu znanstvenega komuniciranja
Petruša Miholič, Primož Južnič, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Izhodišče: Znanstveno publiciranje je objavljanje rezultatov znanstvenih raziskav v znanstvenih revijah. Znanstveno publiciranje ni možno brez znanstvenega komuniciranje, ki poteka med znanstveniki, ko si le-ti izmenjujejo informacije. Spremljanje in širjenje znanstvenih dosežkov je bistveni element vsakega raziskovalnega dela. Za znanstvene publikacije, ki v procesu znanstvenega komuniciranja objavljajo rezultate raziskovalnega dela, je odmevnost ključnega pomena. Namen raziskovalnega dela v socialne medicini je doseči osveščenost, ki je potrebna za smotrno in uspešno zdravstveno varstvo. Metode: S pomočjo baze podatkov z indeksi citiranja (Web of Science)smo pregledali objave raziskovalcev s področja javnega zdravja in ugotovili, da je dobra tretjina raziskovalcev imela objave indeksirane tako v Science Citation Index (SCI) kot tudi v Social Sciences Citation Index (SSCI). Rezultati: Prekrivnost analiziranih člankov v obeh indeksiranih bazah je bila 26 %. Pri raziskovanju zdravstvenega varstva gre za medicinsko področje, ki ima močan družboslovni značaj; ukvarja se z medicino, zdravstvom in zdravjem tudi kot družbenim pojavom. Zaključek: Socialna medicina se uvršča med medicinske vede, vendar bi raziskovanje na tem področju moralo biti vrednoteno in ocenjevano drugače kot raziskovanje, npr. klinične medicine. Smiselno bi bilo, da bi ekspertni sistem ARRS in tudi drugi, ki uporabljajo poleg kakovostnih, tudi kvantitativne/bibliometrijske metode ocenjevanja kakovosti in odmevnosti raziskovalnega dela v prihodnje za področje socialne medicine to tudi upoštevali.
Ključne besede: znanstveno komuniciranje, znanstvene objave, raziskovalno delo, Slovenija
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3060; Prenosov: 56
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Scientific publishing in the field of social medicine in Slovenia
Petruša Miholič, Dorjan Marušič, 2012, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: znanstveno publiciranje, znanstveno komuniciranje, socialna medicina, Slovenija
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 2677; Prenosov: 99
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici