1. Avdiovizualni in digitalni praktikum : skriptaZoran Medved, 2024, drugo učno gradivo Opis: Ustvarjanje medijskih vsebin danes ne poteka le v institucionaliziranih okoljih poklicnih medijev, ampak se znanje potrebno za takšno ustvarjanje spreminja v univerzalno vednost in je dostopno slehernemu posamezniku. Osnove priprave in produkcije avdiovizualnih vsebin morajo poleg novinarjev obvladati tudi strokovnjaki z drugih področij, odnosov z javnostmi, tržnega komuniciranja, oglaševanja, političnega marketinga, in drugih. Struktura zgodbe za medije se zgodi zgodovino ni bistveno spremenila, orodja za ustvarjanje medijskih vsebin pa so se bistveno spremenila. Prehod v nova tehnološka okolja in lažje razširjanje medijskih vsebin na spletnih in mobilnih platformah spreminja tako naravo produkcije kot naravo dojemanja in način dostopanja do medijskih vsebin. Tradicionalni mediji se na videz demokratizirajo, toda nepoklicni ustvarjalci medijskih prispevkov nimajo danes nič boljšega dostopa do digitalnih radijskih in televizijskih kanalov, kot so jih imeli v obdobju analogne radiodifuzije. Rešitev, torej, ni v dostopnosti opreme in znanj za kakovostno produkcijo vsebin, ampak v medijski pismenosti. Veščine niso dovolj, če posameznik ne razume pravil poglobljenega in celovitega poročanja o dogodkih, ne pozna in ne usvoji kompetenc dobrega poročevalca, ne dojema zahtevnosti raziskovalnega novinarstva. Multimedijsko novinarstvo, mobilno in video novinarstvo in ne nazadnje državljansko ter skupnostno novinarstvo imajo veliko skupnega: strokovna znanja, etična načela, zaupanje občinstev. Te oblike novinarstva in ustvarjanja raznolikih medijskih vsebin presegajo logiko objav na družabnih omrežjih, in slednja zagotovo niso mediji, čeprav se objavljeno (ang. output) pogosto približuje lastnostim tradicionalnih medijskih vsebin. S tem družabnim omrežjem ne odrekamo legitimnosti in pravice do obstoja, toda osamelost producenta medijskih vsebin v takšnih okoljih boleče izstopa, če jo primerjamo, denimo z verigo vlog v informativnih oddajah poklicnih medijev. Veščine povezovanja medijskih vsebin v zgodbe, prispevke, oddaje ni mogoče nadomestiti z algoritmi, razširjeno in umetno inteligenco, saj je sprejemanje sporočil pogojeno s kognitivno sposobnostjo človeka v vlogi uporabnika medijskih vsebin. Namen učnega gradiva je, da tega spoznanja ne bi nikoli spregledali.
Objavljeno v RUP: 11.04.2024; Ogledov: 222; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (411,45 KB) |
2. Gradivo za vaje pri predmetu Zgodovina vsakdanjega življenjaPolona Sitar, 2024 Opis: V študijskem gradivu za vaje je v prvem delu obravnavana študijska literatura, ki zajema področje in okvir raziskovanja vsakdanjega življenja v obdobju po II. svetovni vojni. V skladu s tem se na vajah pojasnjujejo spremembe vsakdanjih praks oz. dejanskosti kulture izgradnje socializma. Prav tako na vajah študentje_ke spoznajo metodološki pristop ustne zgodovine, izvedejo in transkribirajo en ustni intervju, ki se tematsko navezuje na to obdobje. V obdobju po vojni je namreč prišlo do sprememb, ki so se zgodile v procesu modernizacije predvsem na področju stanovanjskih razmer, industrializacije, urbanizacije, načina življenja (dvig življenjskega standarda, nova vloga družine in žensk, prosti čas, vpliv Zahoda itd.) in demokratizacije materialnih dobrin (npr. pojav pralnega stroja, avtomobilov itd.). Drugi del študijskega gradiva sestoji iz opisa poglavij knjig, ki predstavljajo temeljna dela v polju Zgodovine vsakdanjega življenja. Poglavja, ki se nahajajo v tem sklopu, predstavljajo temelj branja in analize na vajah.
Objavljeno v RUP: 27.03.2024; Ogledov: 262; Prenosov: 3
Celotno besedilo (9,23 MB) |
3. Gradivo za predavanja pri predmetu Zgodovina vsakdanjega življenjaPolona Sitar, 2024 Opis: Študentje in študentke se v tem študijskem gradivu, ki predstavlja gradivo za predavanja pri predmetu Zgoodvina vsakdanjega življenja, vsebinsko seznanijo z dolgotrajnimi strukturami vsakdanjega življenja od srednjega veka naprej, s poudarkom zlasti na času druge polovice 20. stoletja. Spoznajo glavne vire in najpomembnejšo znanstveno literaturo ter razumejo vzroke, pomen in posledice spreminjanja načina življenja, mentalitet in vsakdanjih praks v različnih zgodovinskih obdobjih. Pod drobnogledom so v tem študijskem gradivu klasična dela zgodovine vsakdanjega življenja, ki korenini v različnih družboslovnih disciplinah 20. stoletja, še posebno pa je ta tematika postala priljubljena med nemškimi zgodovinarji (nem. Alltagsgeschichte). Osredotoča se predvsem na francosko in italjansko mikrozgodovino in njene raziskave, dotakne pa se tudi ruske in anglo-ameriške smeri. Gradivo sledi fokusu, ki se iz zanimanja za makrostrukture, kot so država, religija in politika, obrne na mikroraven, k človeku kot posamezniku in aktivnemu tvorcu zgodovine. Gradivo tako študente in študentke seznanja z zgodovino doživetij, občutkov, ravnanj in vedenja, s simboli in kulturo preteklosti, prav tako pa tudi s kompleksnimi kulturnimi, političnimi, družbenimi in zgodovinskimi dejavniki, ki vsakdanje življenje soustvarjajo in nanj vplivajo.
Objavljeno v RUP: 27.03.2024; Ogledov: 252; Prenosov: 5
Celotno besedilo (794,24 KB) |
4. Medijska produkcija : SkriptaZoran Medved, 2024, drugo učno gradivo Opis: Medijska produkcija je krovni pojem, ki zajema vse postopke priprave, produkcije, obdelave in razširjanja medijskih vsebin in storitev na sodobnih medijskih platformah. Po prehodu iz analogne v digitalno radiodifuzijo ob koncu prvega desetletja 21. stoletja, ki je združil zahteve po političnih, tehnoloških in
strukturnih spremembah vlog medijskih producentov in njihovega dostopa do medijskih občinstev, so tradicionalni mediji opustili vlogo edinih producentov medijskih vsebin in ob manjšem deležu lastne produkcije vse bolj postajajo podjetja in ustanove za naročanje, nakupovanje, prodajo in razširjanje medijskih vsebin. Do teh sprememb je prišlo in še potekajo pod vplivom medijske konvergence, združevanja ne le medijskih vsebin na novih spletno posredovanih medijskih platformah, ampak tudi produkcijskih procesov in načinov razširjanja medijskih vsebin med uporabniki. Nove tehnologije in na njih zasnovane naprave so
spremenile naravo posameznih tradicionalnih medijskih poklicev (novinarjev, snemalcev in montažerjev), ter nabor znanj, ki so po novem potrebna za opravljanje teh del, organizacijo dela in celovito delovanje medijskih podjetij in ustanov. Prišlo je tudi do demonopolizacije nekaterih poklicev, zlasti novinarskega, saj je finančna
dostopnost novih, večopravilno zmogljivih mobilnih naprav omogoča razvoj tudi drugih oblik novinarstva, ko so državljansko, skupnostno in novinarstvo na družabnih omrežjih. Pod vplivom tehnološko pogojenega optimizma v praksi prihaja do enačenja vlog poklicev, ki dejansko sodelujejo v produkciji medijskih vsebin, in vlog tistih, ki medijsko produkcijo samo posnemajo. Spreminja se tudi definicija medijev, pri čemer mednje pogosto nekritično uvrščajo tudi oblike komuniciranja, ki z mediji nimajo veliko skupnega.
Ključne besede: mediji, medijska produkcija, medijska konvergenca, video novinarstvo, mobilno novinarstvo, študijsko gradivo
Objavljeno v RUP: 20.02.2024; Ogledov: 356; Prenosov: 14
Celotno besedilo (4,55 MB) |
5. |
6. |
7. Medijska pismenost : Učno gradivo za spremljanje predavanj in seminarjevTadej Praprotnik, 2023, drugo učno gradivo Opis: Izbirni študijski predmet Medijska pismenost se osredinja na temeljne tematske okvire medijske pismenost, to so tehnične, kognitivne, družbene, civilne in kreativne sposobnosti in kompetence za dostopanje, razumevanje in interakcijo z mediji. Ključni namen je povečanje zavedanja o pomenu medijske pismenosti, kar posledično pomeni zlasti dvig sposobnosti uporabe medijev za realiziranje lastnih osebnih ciljev, namesto da nas mediji uporabljajo za zadovoljevanje svojih vnaprej definiranih ciljev. Temelji cilji predmeta so osredinjeni na doseganje naslednjih kompetenc: Prepoznavanje ključnih vprašanj, dilem, problemov in trendov s področja medijske pismenosti in vrednotenje, preverjanje in interpretiranje informacij s področja komuniciranja in medijev; Razumevanje in pojasnjevanje vloge, ki jo imajo mediji pri širjenju družbenih predstav in pri reprodukciji vsakdanjega védenja in ideologij; Analiziranje in reflektiranje lastne rabe medijev in medijskih vsebin z vidika medijske pismenosti; Razlikovanje temeljnih pojmov (informacija, znanje, medijska pismenost); Razlikovanje kognitivnih, emocionalnih, moralnih, estetskih vidikov medijske pismenosti; Razlikovanje vloge medijev in medijske pismenosti z vidika potrošnika in državljana; Določevanje temeljnih dejavnikov v odnosu medijska industrija – medijsko občinstvo; Kritična refleksija uveljavljenih prepričanj (mitov) o internetu; Poglobljeno razumevanje pojava lažnih novic in strategij za njihovo prepoznavanje.
Objavljeno v RUP: 14.11.2023; Ogledov: 535; Prenosov: 25
Celotno besedilo (10,70 MB) |
8. Praktikum medijskega branja in pisanja : učno gradivo za spremljanje predavanj in seminarjevTadej Praprotnik, 2023 Opis: Učno gradivo za študijski predmet Praktikum medijskega branja in pisanja skozi temeljne učne teme in izbrane seminarje predstavi ključne elemente medijskega branja in pisanja. namero zabavanja, obstaja krhko razmerje med posredovanjem dogodkov in konstrukcijo dogodkov. Študijski predmet predstavi temeljne novinarske žanre, vrste in zvrsti, pojasni temeljno ločevanje med informativnimi in interpretativnimi zvrstmi, natančneje izpostavi proces priprave nekaterih temeljnih novinarskih žanrov (vest, intervju, reportaža, intervju…), predstavi tudi konkretne primere različnih novinarskih besedil iz aktualne novinarke produkcije, hkrati pa študijsko gradivo vsebuje konkretna kritična branja medijskih besedil. Temeljne vsebine študijskega predmeta: Razumevanje pojmov besedila, žanra, diskurza. Specifike novinarskega diskurza kot družbene konstrukcije realnosti. Vrste novinarskih besedil; informativni in interpretativni žanri. Retorične in jezikovne značilnosti novinarskega diskurza. Analiza medijskih besedil z vidika ideologije, tehnologije in retorike. Analiza in tvorjenje (prilagajanje) obstoječih novinarskih besedil; tvorjenje izvirnih novinarskih besedil. Jezikovna kultura – upoštevanje pravorečne in pravopisne norme v medijskih besedilih
Objavljeno v RUP: 22.06.2023; Ogledov: 563; Prenosov: 14
Celotno besedilo (26,95 MB) |
9. Komuniciranje v družbi pospeševanja : Učno gradivo za spremljanje predavanj in seminarjevuTadej Praprotnik, 2023, drugo učno gradivo Opis: Učno gradivo tematizira področje družbenega pospeševanja, predstavi ključne procese in vzroke pospeševanja: • Družbeno pospeševanje kot samozadosten proces, ki postavlja tri področja pospeševanja v recipročne odnose medsebojnega povečevanja (tehnično pospeševanje, pospeševanje družbenih sprememb, pospeševanje tempa življenja). • Izhodišča in zunanje gonilne sile družbenega pospeševanja (ekonomski motor: čas je denar; kulturni motor: dominantni kulturni ideali modernosti in postopni prehod v smer prioritizacije spremembe); družbeno-strukturni motor: funkcionalna diferenciacija (temporalizacija kompleksnosti). • Oblike in strategije družbenega upočasnjevanja, otoki upočasnjevanja, oblike načrtnega upočasnjevanja. • Situacijska identiteta in detemporalizacija življenja (življenjski stili, potrošnja) • Primeri družbenega pospeševanja na izbranih področjih družbenih praks: novinarstvo, moda.
Objavljeno v RUP: 22.06.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 13
Celotno besedilo (8,35 MB) |
10. Uporaba tehnologij : učno gradivo za spremljanje predavanj in seminarjevTadej Praprotnik, 2023, drugo učno gradivo Opis: Razvoj tehnologije je teoretično večsmeren in družbeno pogojen, ko pa se določena tehnologija stabilizira, ko se torej stabilizirajo tudi potencialne rabe, pa ima seveda tudi tehnologija določene učinke na družbo. A tudi obseg teh učinkov je zlasti rezultat vrednot in motivacij same družbe. Tudi na ravni uporabe tehnologij obstaja »manevrski prostor« za bolj subverzivne oziroma neplanirane rabe. Tudi v fazi, ko je določena verzija tehnologije izbrana, ni vnaprej predpisanih »ustreznih« in edino mogočih rab. Uporabniki lahko torej vnaprej zamišljene rabe (in posledične učinke tovrstnih rab) v svoji vsakdanji praksi tudi transformirajo. Čeprav v fazi oblikovanja tehnologije razvijalci in oblikovalci predvidevajo in anticipirajo določene interese, spretnosti, motive in obnašanje prihodnjih uporabnikov tehnologije, ki so nato materializirani v obliki novega produkta, ki vsebuje »scenarij« rabe nove tehnologije, pa so učinki tudi odraz same družbe oziroma posameznikov, namreč v kolikšni meri bodo sledili predvidenim rabam in ali jih bodo poskušali modificirati. Lahko se tudi odločijo, da tehnologij ne bodo uporabljali. Študijski predmet tako spodbuja h kritični refleksiji specifičnih rab tehnologije, zlasti na področju sodobnih platform družbenih medijev. Družbeni mediji so v prvi vrsti tehnološke aplikacije, ki omogočajo objavljanje, posredovanje, deljenje (uporabniško generiranih) vsebin, ob tem pa posameznikom omogočajo kreiranje osebnih profilov (Facebook, Instagram, …). Mrežna logika družbenih medijev omogoča povezovanje osebnih profilov uporabnikov, kar vzpostavlja družbena omrežja. Ključna posebnost je torej mreženje posameznikov, v središču mreže pa je posameznik, ki vzpostavlja povezave. Mreženje oziroma procesi medsebojnega (interesnega) povezovanja so bili seveda navzoči tudi v preteklosti, z razvojem družbenih medijev pa so postali ti procesi še bolj ključni oziroma so se tudi prek ekonomskih motivacij vzpostavili kot še posebej odločilni. Družbeni mediji so postali pomemben vir in okvir za vzpostavljanje povezav, za raziskovanje novih življenjskih stilov, iskanje informacij. Študijski predmet predstavi različne problematične prakse uporabe tehnologij, hkrati pa problematizira temeljno družbenost (reguliranost in motiviranost) tovrstnih praks. Družbene prakse niso posledica tehnologij, so bolj odraz družbenih motivacij.
Objavljeno v RUP: 22.06.2023; Ogledov: 673; Prenosov: 12
Celotno besedilo (7,07 MB) |
