1. Študenti zdravstvene nege in poznavanje kršitev, ki jih določa častno razsodišče zbornice zdravstvene in babiške nege SlovenijeSuzana Mlinar, 2010, original scientific article Abstract: Namen: Cilj raziskave je bil ugotoviti seznanjenost študentov zdravstvene neges kršitvami po 42. členu Pravilnika o organizaciji in delovanju Častnega razsodišča Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije ter ugotoviti razlike v poznavanju kršitev v šolskih letih 2007/2008 in 2008/2009. Metode: V raziskavo je bilo zajetih 230 študentov zdravstvene nege. Vprašalnik je vseboval kršitve, ki jih navaja 42. člen Pravilnika o organizaciji in delovanju Častnega razsodišča Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. Za analizo podatkov smo uporabili osnovne statistične parametre in t-Test za ugotavljanje razlik med spoloma, šolskim letom ter dokončano srednjo šolo. Podatke smo obdelali s SPSS 17.0. Rezultati: Študentje so najbolj seznanjeni s "kršitvijo poklicne molčečnosti in varovanja zasebnosti in dostojanstva bolnikov". Ugotovili smo, da so študentje v šolskem letu 2008/2009 statistično značilno bolj seznanjeni s kršitvami odklonitve nujne medicinske pomoči (p = 0,033), uničenjem ali ponarejanjem podatkov o bolniku (p = 0,001) ter krajo intelektualne lastnine (p = 0,003) glede na študijsko leto 2007/2008. Zaključek: Za zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege je pomembno poznavanje nepravilnosti pri izvajanju zdravstvene nege, ki jih kot kršitve navaja častno razsodišče. Poznavanje kršitev, ki jih navaja Častno razsodišče Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, lahko pri študentih vpliva na razvoj človeškega odnosa do bolnika ter poznavanje pristojnosti v okviru zdravstvene nege.
Keywords: študentje zdravstvene nege, zdravstvena nega, izobraževanje, kršitve v zdravstveni negi
Published in RUP: 10.07.2015; Views: 3144; Downloads: 91
 Link to full text |
2. Gibalna dejavnost in zdravstveno stanje zaposlenih v igralništvuSuzana Mlinar, Jože Štihec, Damir Karpljuk, Mateja Videmšek, 2009, original scientific article Abstract: Namen: Cilj raziskave je bil ugotoviti razlike v stresu in zdravstvenem stanju glede na pogostost ukvarjanja z gibalno dejavnostjo med zaposlenimi v igralništvu. Metode: V raziskavo smo zajeli 251 (47,4 % moških in 52,6 % žensk) ljudi, zaposlenih v Hitovi igralnici Park, v starosti od 18 do 58 let. Vzorec spremenljivk je vseboval socialno demografske značilnosti, stres, gibalno dejavnost in zdravstveno stanje. Za analizo podatkov so bili uporabljeni osnovni statistični parametri in CHI2. Za statistično analizo podatkov smo uporabljali program SPSS - 15.0 za Windows. Rezultati: Redno gibalno dejavnih je 51,4 % anketiranih. Redno gibalno dejavni ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot odlično ter veliko boljše od drugih enake starosti(p = 0,017). Prav tako statistično značilno navajajo manj zdravstvenih težav (p = 0,034). Zaključek: Redno gibalno dejavni ljudje pogosteje bolje ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot neredno gibalno dejavni ljudje. Redno športno dejavni ljudje se zavedajo, da so vplivi redne športne dejavnosti vpleteni v široke razsežnosti zdravega življenjskega sloga.
Keywords: gibalna dejavnost, stres, zdravstveno stanje
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 3308; Downloads: 42
Link to full text |
3. Stres in osebna ocena zdravja zaposlenih v igralništvuSuzana Mlinar, Mateja Videmšek, Maja Meško, Damir Karpljuk, 2009, original scientific article Abstract: Namen: Ugotavljali smo razlike v značilnostih delovnega mesta in osebni oceni zdravstvenega stanja glede na spol ter pogostost doživljanja stresa med zaposlenimi v igralništvu. Metode: V vzorec je bilo zajetih 251 (47,4 % moških in 52,6 % žensk) zaposlenih v Hitovi igralnici Park, v starosti od 18 do 58 let. Vzorec spremenljivk je vseboval socialno demografske značilnosti, delovno mesto, stres in osebno oceno zdravstvenega stanja. Za analizo podatkovso bili uporabljeni osnovni statistični parametri in CHI2. Za statistično analizo podatkov smo uporabljali program SPSS - 15.0 za Windows. Rezultati: Največ zaposlenih občasno doživlja stres (45,8 %). Svoje zdravstveno stanje ocenjujejo kot odlično tisti ljudje, ki nikoli ne doživljajo stresa (p = 0,014), le-ti tudi navajajo najmanj zdravstvenih težav v osebnem počutju (p = 0,024). Tisti, ki občasno doživljajo stres, ocenjujejo svoje zdravstveno stanje kot veliko boljše od drugih enake starosti (p = 0,000). Zaključek: Osebe, ki pogosto doživljajo stres, morajo dvigniti zavest o pomembnosti lastne dejavne vloge v oblikovanju zdravega življenja.
Keywords: stres, delovno mesto, zdravje
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 3765; Downloads: 44
Link to full text |
