Lupa

Search the repository Help

A- | A+ | Print
Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 33
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Medijska pismenost : Učno gradivo za spremljanje predavanj in seminarjev
Tadej Praprotnik, 2023, other educational material

Abstract: Izbirni študijski predmet Medijska pismenost se osredinja na temeljne tematske okvire medijske pismenost, to so tehnične, kognitivne, družbene, civilne in kreativne sposobnosti in kompetence za dostopanje, razumevanje in interakcijo z mediji. Ključni namen je povečanje zavedanja o pomenu medijske pismenosti, kar posledično pomeni zlasti dvig sposobnosti uporabe medijev za realiziranje lastnih osebnih ciljev, namesto da nas mediji uporabljajo za zadovoljevanje svojih vnaprej definiranih ciljev. Temelji cilji predmeta so osredinjeni na doseganje naslednjih kompetenc: Prepoznavanje ključnih vprašanj, dilem, problemov in trendov s področja medijske pismenosti in vrednotenje, preverjanje in interpretiranje informacij s področja komuniciranja in medijev; Razumevanje in pojasnjevanje vloge, ki jo imajo mediji pri širjenju družbenih predstav in pri reprodukciji vsakdanjega védenja in ideologij; Analiziranje in reflektiranje lastne rabe medijev in medijskih vsebin z vidika medijske pismenosti; Razlikovanje temeljnih pojmov (informacija, znanje, medijska pismenost); Razlikovanje kognitivnih, emocionalnih, moralnih, estetskih vidikov medijske pismenosti; Razlikovanje vloge medijev in medijske pismenosti z vidika potrošnika in državljana; Določevanje temeljnih dejavnikov v odnosu medijska industrija – medijsko občinstvo; Kritična refleksija uveljavljenih prepričanj (mitov) o internetu; Poglobljeno razumevanje pojava lažnih novic in strategij za njihovo prepoznavanje.
Published in RUP: 14.11.2023; Views: 415; Downloads: 23
.pdf Full text (10,70 MB)

2.
3.
Praktikum medijskega branja in pisanja : učno gradivo za spremljanje predavanj in seminarjev
Tadej Praprotnik, 2023

Abstract: Učno gradivo za študijski predmet Praktikum medijskega branja in pisanja skozi temeljne učne teme in izbrane seminarje predstavi ključne elemente medijskega branja in pisanja. namero zabavanja, obstaja krhko razmerje med posredovanjem dogodkov in konstrukcijo dogodkov. Študijski predmet predstavi temeljne novinarske žanre, vrste in zvrsti, pojasni temeljno ločevanje med informativnimi in interpretativnimi zvrstmi, natančneje izpostavi proces priprave nekaterih temeljnih novinarskih žanrov (vest, intervju, reportaža, intervju…), predstavi tudi konkretne primere različnih novinarskih besedil iz aktualne novinarke produkcije, hkrati pa študijsko gradivo vsebuje konkretna kritična branja medijskih besedil. Temeljne vsebine študijskega predmeta: Razumevanje pojmov besedila, žanra, diskurza. Specifike novinarskega diskurza kot družbene konstrukcije realnosti. Vrste novinarskih besedil; informativni in interpretativni žanri. Retorične in jezikovne značilnosti novinarskega diskurza. Analiza medijskih besedil z vidika ideologije, tehnologije in retorike. Analiza in tvorjenje (prilagajanje) obstoječih novinarskih besedil; tvorjenje izvirnih novinarskih besedil. Jezikovna kultura – upoštevanje pravorečne in pravopisne norme v medijskih besedilih
Published in RUP: 22.06.2023; Views: 456; Downloads: 13
.pdf Full text (26,95 MB)

4.
Komuniciranje v družbi pospeševanja : Učno gradivo za spremljanje predavanj in seminarjevu
Tadej Praprotnik, 2023, other educational material

Abstract: Učno gradivo tematizira področje družbenega pospeševanja, predstavi ključne procese in vzroke pospeševanja: • Družbeno pospeševanje kot samozadosten proces, ki postavlja tri področja pospeševanja v recipročne odnose medsebojnega povečevanja (tehnično pospeševanje, pospeševanje družbenih sprememb, pospeševanje tempa življenja). • Izhodišča in zunanje gonilne sile družbenega pospeševanja (ekonomski motor: čas je denar; kulturni motor: dominantni kulturni ideali modernosti in postopni prehod v smer prioritizacije spremembe); družbeno-strukturni motor: funkcionalna diferenciacija (temporalizacija kompleksnosti). • Oblike in strategije družbenega upočasnjevanja, otoki upočasnjevanja, oblike načrtnega upočasnjevanja. • Situacijska identiteta in detemporalizacija življenja (življenjski stili, potrošnja) • Primeri družbenega pospeševanja na izbranih področjih družbenih praks: novinarstvo, moda.
Published in RUP: 22.06.2023; Views: 429; Downloads: 11
.pdf Full text (8,35 MB)

5.
Uporaba tehnologij : učno gradivo za spremljanje predavanj in seminarjev
Tadej Praprotnik, 2023, other educational material

Abstract: Razvoj tehnologije je teoretično večsmeren in družbeno pogojen, ko pa se določena tehnologija stabilizira, ko se torej stabilizirajo tudi potencialne rabe, pa ima seveda tudi tehnologija določene učinke na družbo. A tudi obseg teh učinkov je zlasti rezultat vrednot in motivacij same družbe. Tudi na ravni uporabe tehnologij obstaja »manevrski prostor« za bolj subverzivne oziroma neplanirane rabe. Tudi v fazi, ko je določena verzija tehnologije izbrana, ni vnaprej predpisanih »ustreznih« in edino mogočih rab. Uporabniki lahko torej vnaprej zamišljene rabe (in posledične učinke tovrstnih rab) v svoji vsakdanji praksi tudi transformirajo. Čeprav v fazi oblikovanja tehnologije razvijalci in oblikovalci predvidevajo in anticipirajo določene interese, spretnosti, motive in obnašanje prihodnjih uporabnikov tehnologije, ki so nato materializirani v obliki novega produkta, ki vsebuje »scenarij« rabe nove tehnologije, pa so učinki tudi odraz same družbe oziroma posameznikov, namreč v kolikšni meri bodo sledili predvidenim rabam in ali jih bodo poskušali modificirati. Lahko se tudi odločijo, da tehnologij ne bodo uporabljali. Študijski predmet tako spodbuja h kritični refleksiji specifičnih rab tehnologije, zlasti na področju sodobnih platform družbenih medijev. Družbeni mediji so v prvi vrsti tehnološke aplikacije, ki omogočajo objavljanje, posredovanje, deljenje (uporabniško generiranih) vsebin, ob tem pa posameznikom omogočajo kreiranje osebnih profilov (Facebook, Instagram, …). Mrežna logika družbenih medijev omogoča povezovanje osebnih profilov uporabnikov, kar vzpostavlja družbena omrežja. Ključna posebnost je torej mreženje posameznikov, v središču mreže pa je posameznik, ki vzpostavlja povezave. Mreženje oziroma procesi medsebojnega (interesnega) povezovanja so bili seveda navzoči tudi v preteklosti, z razvojem družbenih medijev pa so postali ti procesi še bolj ključni oziroma so se tudi prek ekonomskih motivacij vzpostavili kot še posebej odločilni. Družbeni mediji so postali pomemben vir in okvir za vzpostavljanje povezav, za raziskovanje novih življenjskih stilov, iskanje informacij. Študijski predmet predstavi različne problematične prakse uporabe tehnologij, hkrati pa problematizira temeljno družbenost (reguliranost in motiviranost) tovrstnih praks. Družbene prakse niso posledica tehnologij, so bolj odraz družbenih motivacij.
Published in RUP: 22.06.2023; Views: 558; Downloads: 11
.pdf Full text (7,07 MB)

6.
7.
Ljudski prazniki in ljudsko glasbeno izročilo : diplomska naloga
Martina Praprotnik, 2022, undergraduate thesis

Keywords: kulturna dediščina, ljudski običaji, praznovanja, ljudska glasba, ljudsko izročilo
Published in RUP: 19.05.2022; Views: 1290; Downloads: 38
.pdf Full text (496,21 KB)

8.
Potrošniške navade in vplivneži družbenih omrežij : zaključno delo
Milica Golijanin, 2020, undergraduate thesis

Keywords: mediji, kapitalizem, potrošništvo, vplivneži, potrošniške navade, zaključna dela
Published in RUP: 11.02.2022; Views: 1134; Downloads: 29
.pdf Full text (471,52 KB)

9.
10.
Medijske etnografije : k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
Vlado Kotnik, 2018, scientific monograph

Abstract: Z Medijskimi etnografijami je lažje razumeti marsikateri produkcijski, distribucijski, komunikacijski, informacijski, konzumacijski in socializacijski aspekt naših kolektivno in individualno zaznamovanih medijskih praks. Dokazovanje te teze, podprto z interdisciplinarno in multidisciplinarno oziroma transdisciplinarno odprtostjo, vključujoč teoretizacije s področij socialne oziroma kulturne antropologije, medijskih študijev, sociologije, komunikologije, filozofije, psihologije, kulturnih študijev in še kakšnega specialnega področja akademske vednosti, dobiva s tem obsežnim delom večkratno dragocen uvid v kulturo družbe kot medijsko kulturo na eni strani in v medijsko kulturo kot lastno individualizirano kulturo na drugi.
Keywords: množično komuniciranje, etnografija, množični mediji, elektronske knjige
Published in RUP: 02.11.2021; Views: 1118; Downloads: 9
.pdf Full text (77,06 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica