Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dediščine v Sloveniji : strokovna monografija
Aleksandra Brezovec, Tomi Brezovec, Aleš Gačnik, Šarolta Godnič Vičič, Tadeja Jere Jakulin, Simon Kerma, Nina Lovec, Zorana Medarić, Tina Orel Frank, Ljudmila Sinkovič, Matej Vranješ, Irena Weber, 2021, strokovna monografija

Opis: Turizem kot najhitreje razvijajoča se panoga skriva veliko potencialov, ki v Sloveniji še nimajo pravega mesta. Dediščinski turizem je eden tistih, ki se počasi odpira v slovenskem okolju. Morda lahko iščemo razlog v identiteti. Kljub temu, da ima Slovenija že več kot tridesetletno zgodovino prvega vpisa v Unescovo kulturno dediščino, je le-ta v nacionalnem smislu še vedno neprepoznavna ali slabo prepoznavna. Odgovornost lahko iščemo tako na državni ravni kot na lokalni ravni, saj se logotip Unesca ne uporablja dosledno na vseh lokacijah. A ko prepoznamo nevarnost, jo lahko zlahka spremenimo v potencial in spremembo z namenom razvoja. Tako je tudi z dediščinskim turizmom, ki ga predstavljajo Unescove lokacije v Sloveniji.
Ključne besede: turizem, dediščina, Unesco, trajnostni razvoj, trženje, strateške usmeritve, Slovenija
Objavljeno v RUP: 08.11.2021; Ogledov: 880; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (101,64 MB)

2.
Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija
2019, znanstvena monografija

Opis: Turizem je najhitreje rastoča gospodarska panoga in predstavlja gonilo gospodarskega razvoja. Z razvojem pa turizem prinaša pritiske na naravno, kulturno in družbeno okolje. Posledično se je družbeno razumevanje turizma v zadnjih desetletjih spremenilo. Na pomenu je pridobila paradigma trajnostnega razvoja, ki predstavlja osnovo bodočega turističnega razvoja -- tako na globalni kot regionalni ravni. Tudi Slovenija se je zavezala k razvoju trajnostnega turizma. Vzpostavila je institucionalni okvir, ki podpira prizadevanje pristojnih državnih organov in turističnih ponudnikov za trajnostni razvoj turističnih destinacij in produktov.
Ključne besede: mediteran, Primorska, turistične destinacije, elektronske publikacije
Objavljeno v RUP: 08.11.2021; Ogledov: 811; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

3.
Vinski turizem z geografskim poreklom
Simon Kerma, 2018, znanstvena monografija

Opis: Vsebina monografije se navezuje na geografijo vina oziroma geografijo vinskih regij, četudi je ta opredelitev v kontekstu slovenske geografije lahko zgolj pogojna. V Sloveniji je namreč ta sicer propulzivna veja geografije še vedno prezrta, kar je presenetljivo, če pomislimo na bogato tradicijo vinogradništva in vinarstva naših vinorodnih pokrajin. Medtem je zlasti v anglosaksonskih deželah geografija vina dosegla že precejšnjo popularnost.Geografija vina se med drugim posveča tudi identiteti vinske regije (z vpeljavo pojma terroir, ki je v svojem bistvu izrazito geografski koncept) in vidiki vinskega turizma, ki so z njo povezani. V Sloveniji tako še ni bila izvedena geografska študija, ki bi analizirala vinske regije (vinorodne dežele ali okoliše) z vidika njihove promocije in v tem kontekstu oblikovanja identitete vinske regije. Tudi pojav vinskega turizma v Sloveniji je dokaj nov, kar lahko deloma pojasnimo s prehodom na tržno ekonomijo in s posledičnimi spremembami v pridelavi vina. Na drugi strani pa se globalno pojavljajo veliki tržni viški vina, zaradi česar nastajajo vedno novi marketinški prijemi in nove oblike promocije turističnih destinacij.
Ključne besede: geografija vinskih regij, vinski turizem, elektronske knjige
Objavljeno v RUP: 07.11.2021; Ogledov: 843; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (14,30 MB)

4.
5.
6.
O teritorialnosti v antropologiji, pa tudi geografiji
Matej Vranješ, 2007, pregledni znanstveni članek

Opis: The paper provides a theoretical discussion on the study, use, and conceptualization of territoriality in social anthropology. The author reports that to date in anthropology the research into human appropriation or control of space and in particular the theoretical discussion on territoriality has generally been restricted to the field of ecological anthropology. In this field, the ecological-evolutionism paradigm, according to which territoriality is studied as an expression of adaptation to given natural conditions in the function of optimization of survival strategies, has prevailed. Other forms, aspects, and contexts of human appropriation of space that are frequently encountered through our daily life experiences have generally been 'concealed' under different labels and research topics and hence only seldom are the main subjects of comprehensive research. As a result, numerous non-ecological aspects of space appropriation have been absent from anthropological treatises and conceptualizations of territoriality. Therefore, the author suggests that in anthropology the expression 'territoriality' be used as an umbrella term for the denotation andbroader conceptualization of different aspects and forms of space appropriation. To support his views, he presents the instance of conceptualization of territoriality in social geography, where the topic has been dedicated significant theoretical attention and where territoriality has generally been conceptualized beyond the ecological paradigm. Furthermore, the author has determined that to date in both disciplines the discussion on territoriality focused on aspects defined as 'instrumental aspects' and 'territorial practices'. On the other hand, a relative lack of interest in different cognitive aspects of territoriality or - in other words - the aspects defined as 'territorial representations' and 'ideological aspects of territoriality' has been determined. Given that these aspects reveal the social construction of meanings or socio-spatial ideologies that frequently act in the background of concrete territorial stances, views, and behaviours, special emphasis is laid on their importance within the field of social anthropology. Among social constructions of this kind the author emphasizes the association of the identity of a given social group and a location, or of (one) culture and (one) location. In the times of global integration and supposed cultural 'hybridiyation' the relevancy of these representations in society has not diminished, which is most clearly manifest in different opinions and conflicts in relation to the justified use and control (i.e., appropriation) of given spaces.
Ključne besede: teritorialnost, prisvajanje prostora, prostorska identiteta, družbeno-prostorske ideologije, antropologija prostora, družbena geografija
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 3814; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

7.
"Ko ima kamenje dušo"
Danijel Bandelj, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: teritorialnost, ideologija, simbolnost, kolektivna memorija, identiteta, nostalgija, kamniti napisi, Tito, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3219; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici