81. Kako dodiplomski študenti na pedagoški fakulteti zaznavajo šolski prostor kot dejavnik aktivnega učenjaMajda Cencič, 2015, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Aktivno učenje, povezano z izkušnjami učencev, poteka v konkretnih življenjskih okoliščinah, učenci pa z lastno aktivnostjo pridobijo novo znanje. Učno okolje mora pri tem čim bolj spodbujati učenje. Interaktivno učno okolje pa ni le spodbujevalnik učenja, ampak je tudi dejavnik učenja, saj prinaša številna sporočila, npr. kakšen odnos imamo do ekologije in trajnostnega razvoja, kako razumemo socialno kohezivnost v smislu sodelovanja s krajani, starejšimi, invalidi ipd. Šolski prostor deluje kot prikriti kurikulum, tridimenzionalni učbenik, tretji učitelj, tihi pouk ipd. Glede na drugačne poglede na šolski prostor nas je zanimalo, kakšna stališča imajo dodiplomski študenti Pedagoške fakultete v Kopru o šolskem prostoru kot dejavniku učenja in ali se stališča študentov razlikujejo glede na smer in letnik študija. V ta namen je 299 študentov vseh smeri študija v juniju 2012 izpolnjevalo vprašalnik. Iz vprašalnika, pretežno zaprtega tipa v obliki številčne ocenjevalne lestvice in lestvice stališč Likertovega tipa, smo za namen prispevka posebej analizirali tri stališča, ki se nanašajo na šolski prostor kot dejavnik aktivnega učenja. Združili smo jih v novo spremenljivko in jo za namen nadaljnje obdelave standardizirali. Podatki, obdelani na ravni opisne (srednje vrednosti, razpršenost) in inferenčne (Spearmanov korelacijski koeficient, Kolmogorov-Smirnov preizkus, regresijska analiza) statistike, kažejo, da se študenti strinjajo, da je šolski prostor dejavnik učenja, da pa na stališče o šolskem prostoru kot dejavniku aktivnega učenja bolj vpliva letnik kot smer študija.
Keywords: aktivno učenje, šolski prostor, stališča, študenti, pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
Published in RUP: 14.10.2015; Views: 3316; Downloads: 72
 Link to full text |
82. Refleksija: pot do profesionalne identitete in pomemben vir spoznanj o samozaznavi študentov predšolske vzgoje in njihovih mentorjev v javnih vrtcihSonja Čotar Konrad, Sonja Rutar, 2015, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Izhajajoč iz spoznanj Korthagna (2004), da za uspešno poklicno delovanje niso dovolj izključno pridobljene kompetence, pač pa tudi reflektiranje svojega poklicnega poslanstva in identitete, samoizpraševanje o lastnem doživljanju poklica, prepričanjih in vrednotah ter razlogih za opravljanje poklica, nas je zanimal vsebinski vidik vodene refleksije kot aktivne konstrukcije in rekonstrukcije poklicne identitete pri študentih predšolske vzgoje in njihovih mentorjih % vzgojiteljicah v vrtcih. V skladu z realističnim pristopom (Korthagen 2001) smo na podlagi kvalitativne študije ugotavljali razlike med zaznavami mentorjev in študentov glede njihove poklicne identitete, občutka kompetentnosti ter vsebine identificiranih potreb glede profesionalnega znanja. V raziskavi je sodelovalo 50 študentov prvega letnika programa predšolska vzgoja Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete in 50 mentorjev študentom na praksi v javnih vrtcih po Sloveniji. Ugotavljamo, da študentje v primerjavi z mentorji pogosteje izražajo potrebe, ki so v povezavi s konkretnimi procesnimi znanji. Odgovori mentorjev so po drugi strani bolj splošni, vsebinsko manj opredeljeni, poklicna kompetentnost pa je pogosto utemeljena z dosedanjimi delovnimi izkušnjami. Študija pomembno prepoznava tudi potrebe po znanju s posameznih vsebinskih področij in posledično ponuja možnost za revidiranje dodiplomskih študijskih programov in pripravo programov dodatnega strokovnega usposabljanja.
Keywords: vzgojiteljeva poklicna identiteta, poklicna kompetentnost, refleksija, predšolska vzgoja, študenti, mentorji
Published in RUP: 14.10.2015; Views: 4042; Downloads: 185
Link to full text |
83. |
84. |
85. |
86. |
87. |
88. |
89. |
90. |
