Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
21.
Kako dodiplomski študenti na pedagoški fakulteti zaznavajo šolski prostor kot dejavnik aktivnega učenja
Majda Cencič, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Aktivno učenje, povezano z izkušnjami učencev, poteka v konkretnih življenjskih okoliščinah, učenci pa z lastno aktivnostjo pridobijo novo znanje. Učno okolje mora pri tem čim bolj spodbujati učenje. Interaktivno učno okolje pa ni le spodbujevalnik učenja, ampak je tudi dejavnik učenja, saj prinaša številna sporočila, npr. kakšen odnos imamo do ekologije in trajnostnega razvoja, kako razumemo socialno kohezivnost v smislu sodelovanja s krajani, starejšimi, invalidi ipd. Šolski prostor deluje kot prikriti kurikulum, tridimenzionalni učbenik, tretji učitelj, tihi pouk ipd. Glede na drugačne poglede na šolski prostor nas je zanimalo, kakšna stališča imajo dodiplomski študenti Pedagoške fakultete v Kopru o šolskem prostoru kot dejavniku učenja in ali se stališča študentov razlikujejo glede na smer in letnik študija. V ta namen je 299 študentov vseh smeri študija v juniju 2012 izpolnjevalo vprašalnik. Iz vprašalnika, pretežno zaprtega tipa v obliki številčne ocenjevalne lestvice in lestvice stališč Likertovega tipa, smo za namen prispevka posebej analizirali tri stališča, ki se nanašajo na šolski prostor kot dejavnik aktivnega učenja. Združili smo jih v novo spremenljivko in jo za namen nadaljnje obdelave standardizirali. Podatki, obdelani na ravni opisne (srednje vrednosti, razpršenost) in inferenčne (Spearmanov korelacijski koeficient, Kolmogorov-Smirnov preizkus, regresijska analiza) statistike, kažejo, da se študenti strinjajo, da je šolski prostor dejavnik učenja, da pa na stališče o šolskem prostoru kot dejavniku aktivnega učenja bolj vpliva letnik kot smer študija.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: Zadetek v naslovu
Ključne besede: aktivno učenje, šolski prostor, stališča, študenti, pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 1504; Prenosov: 26
URL Polno besedilo (0,00 KB)

22.
Kako študenti Pedagoške fakultete Koper zaznavajo potrebe študentov s posebnimi potrebami
Anja Radolič, 2015, diplomsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: Zadetek v naslovu
Ključne besede: inkluzija, inkluzivna paradigma, odnos, Pedagoška fakulteta Koper, pravilniki, prilagoditve, študenti s posebnimi potrebami
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 1146; Prenosov: 36
URL Polno besedilo (0,00 KB)

23.
Primerjava vrednot pri študentih managementa
Špela Jesenek, 2015, diplomsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...vrednote, usmeritve, hierarhija vrednot, prevladujoče vrednote, študenti, Muskova lestvica vrednot, ...
Ključne besede: vrednote, usmeritve, hierarhija vrednot, prevladujoče vrednote, študenti, Muskova lestvica vrednot
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 1256; Prenosov: 86
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
Comparison of values among students of Faculty of Management at University of Primorska
Ana Arzenšek, Katarina Košmrlj, Špela Jesenek, 2015, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...vrednote, sistemi vrednot, Muskova lestvica vrednot, študenti, Fakulteta za management, etika, value systems, dominant...
Ključne besede: vrednote, sistemi vrednot, Muskova lestvica vrednot, študenti, Fakulteta za management, etika, value systems, dominant values, Musek's value scale, university students, Faculty of Management
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 958; Prenosov: 24
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

25.
Povezanost ekonomskih dejavnikov s številom vpisanih študentov v terciarno izobraževanje
Aleksandra Radelj, 2015, magistrsko delo

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...terciarno izobraževanje, študenti, vpis, ekonomski dejavniki, Evropska unija, visoko šolstvo,...
Ključne besede: terciarno izobraževanje, študenti, vpis, ekonomski dejavniki, Evropska unija, visoko šolstvo, Bolonjska deklaracija
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 1353; Prenosov: 37
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

26.
Mladinski turizem in potovalne navade študentov - primer Univerze na Primorskem
Miha Koderman, Marko Pavlič, 2014, izvirni znanstveni članek

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...mladinski turizem, mladi, študenti, potovalne navade, Univerza na Primorskem, ...
Ključne besede: mladinski turizem, mladi, študenti, potovalne navade, Univerza na Primorskem
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 1807; Prenosov: 38
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

27.
Medosebni stik med učiteljem in študenti
Ana Bardorfer, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Med posameznimi disciplinami, pa tudi znotraj njih je medosebni stik opredeljen precej različno, kar velja tudi za področje visokošolskega izobraževanja. Učinkovito poučevanje je velik izziv in zahteva visoko pedagoško usposobljenost visokošolskih učiteljev. Učitelj naj bi bil, poleg obvladovanja različnih didaktičnih in pedagoških pristopov, zmožen ustvariti za učenje ugodno okolje in med drugim vzpostaviti stik s svojimi študenti. V tem kontekstu se pojavljajo številne nenatančne, slovarske in zato laične definicije, ki ne ponujajo možnosti jasne operacionalizacije ter razvoja kakovostnega merskega pripomočka. V prispevku smo predlagali novo opredelitev medosebnega stika med visokošolskimi učitelji in študenti, oblikovano na podlagi edinega obstoječega modela medosebnega stika ter na podlagi relevantnih dognanj. Medosebni stik smo opredelili kot interakcijski pojav med učiteljem in študentom oz. študenti. Poudarek je na subjektivnem doživljanju medosebnega stika, kljub temu da ga je moč oceniti tudi prek različnih besednih in nebesednih znakov. Izkušenjski vidik se izraža prek občutkov in misli oseb v interakciji. Ker je učitelj vodja procesa, nosi tudi odgovornost za vzpostavitev medosebnega stika s študenti. V novi opredelitvi smo uporabili enake strukturne komponente, kot avtorja edinega obstoječega modela medosebnega stika (Tickle-Degnen in Rosenthal, 1990), vendar smo jih priredili za visokošolsko izobraževanje in jih podrobno opisali. To so pozitivnost, vzajemna pozornost in koordinacija. Če pogledamo obstoječa pojmovanja medosebnega stika v visokošolskem prostoru z vidika omenjenega modela, vidimo, da se vsi elementi navezujejo bodisi na komponento pozitivnosti bodisi na komponento vzajemne pozornosti, medtem ko je komponenta koordinacije skoraj povsem odsotna. Po našem mnenju ravno ta loči medosebni stik od kakovostnega medosebnega odnosa - koordinacija v interakciji in koordinacija v procesu učenja. Nova opredelitev medosebnega stika predstavlja pomemben korak k poučevanju, usmerjenem na študenta, ki je že dalj časa teoretično izhodišče v šolstvu nasploh. Na koncu smo predstavili vprašanja, ki še ostajajo odprta, in začrtali smernice za nadaljnje raziskovanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: Zadetek v naslovu
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, odnos med učitelji in študenti, izkušenjski vidik
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 1229; Prenosov: 14
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

28.
Razlike v asertivnem vedenju med študentkami zdravstvene nege in študentkami drugih fakultet
Nadja Plazar, Sabina Ličen, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Uvod: Zdravstvena nega je dolgo veljala za tipično ženski poklic, kjer so medicinskim sestram pripisovali stereotipno žensko, to je pomočniško vlogo, in je zato asertivno vedenje med medicinskimi sestrami dolgo veljalo za manj izrazito kot v drugih po izobrazbi primerljivih poklicih. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so študentke zdravstvene nege enako asertivne kot študentke drugih fakultet Univerze na Primorskem in Evropske pravne fakultete v Novi Gorici in ali se s starostjo asertivnost študentk zvišuje. Metode: Uporabili smo deskriptivno in neeksperimentalno metodo raziskovanja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili The Rathus Assertiveness Schedule (vprašalnik samoocene asertivnosti). Anketiranje je potekalo na namenskem vzorcu. Spletni vprašalnik je bil preko URL-naslova poslan na skupne elektronske naslove študentom nekaterih fakultet Univerze na Primorskem in Evropske pravne fakultete v Novi Gorici. Izpolnjen vprašalnik je vrnilo 218 študentk. Raziskava je potekala v maju in juniju leta 2010. Podatke smo obdelali na podlagi deskriptivne statistike in enosmerne analize variance (ANOVA). Rezultati: Ugotovili smo, da študentke Fakultete za vede o zdravju ne izkazujejo statistično značilno nižje asertivnosti v primerjavi s študentkami drugih fakultet, zajetih v raziskavo (F = 0,37, p = 0,83). Ugotovili smo tudi, da starejše študentke v primerjavi z mlajšimi študentkami ne izkazujejo statistično značilno višje asertivnosti (F = 1,52, p = 0,22). Diskusija in zaključek: Poznavanje asertivnega vedenja je pri študentih zdravstvene nege pomembno, saj predstavlja pomemben temelj in bistveno prvino medosebnega odnosa. Učenje novega načina odzivanja in novih načinov vedenja v profesionalnih situacijah ni preprosto in je dolgotrajen proces. Morali bi razmisliti o spodbujanju asertivnega vedenja med študenti zdravstvene nege, morda tudi z vpeljavo treningov asertivnosti v učni program ter dodatnim usposabljanjem učiteljev zdravstvene nege v tej smeri.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...in zaključek: Poznavanje asertivnega vedenja je pri študentih zdravstvene nege pomembno, saj predstavlja pomemben temelj...
Ključne besede: zdravstvena nega, asertivnost, študenti
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1644; Prenosov: 7
URL Polno besedilo (0,00 KB)

29.
Analiza mobilnosti dodiplomskih študentov na izbranih visokošolskih institucijah
Riko Novak, Anja Slatinšek, Gabrijel Devetak, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku preučujemo mobilnost dodiplomskih študentov na treh izbranih visokošolskih institucijah v treh različnih državah, ki so oziroma so bili del programa mobilnosti v zadnjih šestih letih (od 2006 do 2011): Nemčija Duale Hochschule Baden-Württemberg Karlsruhe, Norveška Univerza v Tromsu in Slovenija Fakulteta za management. Empirična raziskava je bila izvedena na populaciji 3.539 dodiplomskih študentov na omenjenih treh visokošolskih institucijah, ki so bili mobilno aktivni in so del svojih študijskih obveznosti opravljali na izbranih institucijah v preučevanem obdobju. Namen prispevka je na osnovi vzorca 288 (mobilnih) dodiplomskih študentov prikazati osnovne motivacijske dejavnike glede na izbrano destinacijo za mednarodno mobilnost in njihova pričakovanja. Ugotovljeno je bilo, da se je večina študentov izbranih izobraževalnih institucij na študijsko mobilnost odpravila zaradi pridobitve mednarodne izkušnje, da obstajajo značilne razlike v dolžini obdobja študentske mobilnosti glede na spol in da so študenti v večini zadovoljni s programom mobilnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...mobilnosti glede na spol in da so študenti v večini zadovoljni s programom mobilnosti....
Ključne besede: dodiplomski študenti, globalna ekonomija znanja, mobilnost, visokošolske institucije
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1096; Prenosov: 28
URL Polno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

30.
Primerjalna študija stališč študentov do dvojezičnosti
Marina Furlan, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Temeljni cilj raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v stališčih do dvojezičnosti med študenti Fakultete za humanistične študije Koper in študenti italijanskega jezika na Filozofski fakulteti v Splitu (Hrvaška). Zanimalo nas je ali obstajajo razlike v stališčih do dovjezičnosti in ali so stališča študentov iz Splita bolj pozitivna od stališč koprskih študentov. Rezultati raziskave delno potrjujejo prvo hipotezo, v celoti pa drugo. Pri 11 postavkah od 20 so se namreč pokazale statistično pomembne razlike v stališčih, pri eni postavki pa težnja k statistično pomembni razliki. V vseh primerih, kjer razlike obstajajo, se v stališčih splitskih študentov kaže večja naklonjenost dvojezičnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...obstajajo razlike v stališčih do dvojezičnosti med študenti Fakultete za humanistične študije Koper in študenti...
Ključne besede: dvojezičnost, študenti, stališča, medkulturne razlike
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 2202; Prenosov: 22
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici