Lupa

Search the repository Help

A- | A+ | Print
Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Trubarjeva biblija v kulturnozgodovinskem kontekstu - med prevajanjem in pisanjem
Jonatan Vinkler, 2019, original scientific article

Abstract: Poglavitni tekstni proces, ki je botroval nastanku opusa Primoža Trubarja, in tako slovenske književnosti, je bilo prevajanje. Razprava prinaša analizo treh prevajalskih paradigem, ki so evropsko učeno kulturo zaznamovale pred nastopom reformacije, ter kulturnozgodovinsko interpretacijo političnega, verskega in kulturnega koncepta translatio. Za Primoža Trubarja je bilo značilno, da je nemški in/ali latinski izvirnik v slovenskem jeziku (po)ustvaril še enkrat, da je izdelal tekst, za katerega je menil, da avtentično reprezentira pomen izvirnika, toda zavoljo besedilne jasnosti/razumljivosti za predpostavljanega bralca, nevajenega nemškega teološkega sloga, z drugačnimi in številnejšimi izrazili, kot jih mogel Trubar razvideti v izvirniku. Pri prevajanju se je zato posluževal besedilnih transformacij izvirnika – opisovanja, preubesedovanja, parafraze in razlage s parabolo –, v zvezi z besedjem pa se je zelo natančno zavedal dvojnic germanizem – slovenska beseda, vendar se germanizmom namenoma ni želel odpovedati zaradi splošne jezikovne rabe, tozadevne pragmatične funkcije njegovih prevodnih besedil in dobrega razumevanja. Trubar je uporabljal kombinacijo intra- in interjezikovnega prevajanja, in to celo pri prevajanju Svetega pisma ter simboličnih knjig, kar je s stališča teološke prakse Trubarjevega časa neobičajno. Svoje prevajalske pristope je pojasnjeval v predgovorih k posameznim izdajam, najizrazitejši topogledni primer pa je prevajanje Confessio augustana ter drugih tekstnih virov, ki so podlaga za slovensko knjigo Articuli (1562). V njej je tako v poglavju, ki je izvirno naslovljeno z De votis monachorum (slovensko: Od clošterskih zalub in oblub), najti obsežnejšo intra- in interjezikovno prevodno transformacijo izvirnega besedilja, in sicer tekstno strukturo, ki je razvita do stilizirane pripovedi o Antonu Puščavniku in čevljarju. Ta pripoved ima naslednje značilnosti: 1) konciznost pripovedovanja, 2) skop dogajalni prostor brez scenskih ali ikoničnih popisov (o mestu puščavnikovega prebivanja in o Aleksandriji bralec ne izve nič, takisto ne o čevljarjevem domu, kjer dialog poteka), 3) dogajanje, skrčeno pravzaprav na le en sam pripovedni prizor, 4) le dve literarni osebi, 5) strukturo, v kateri si glede na intenzivnost začetne pripovedne teme stopnjevito sledijo ekspozicija (zasnova), prva gradacija (zaplet), vrh, razplet in razsnova, 6) dialog med literarnima osebama. Misliti je, da se opisana pripovedna struktura skorajda »kataloško« prekriva s temeljnimi naratološkimi razsežnostmi renesančne novele. In torej pomeni, da Trubar uporablja preverjeno retorično sredstvo logosa, speto z induktivnim sklepanjem – literarno sfabulirani primer, pripovedno razvit do stopnje (stilizirane) novele. O navedeni pasaži Articulov je glede na sedanjo polno dostopnost vseh slovenskih besedil Primoža Trubarja mogoče zatrditi, da gre za prvi tovrstni literarni zapis v slovenski književnosti, za prvo slovensko novelo, ki pa ni imela primarne estetske, temveč retorično argumentativno, tj. informativno funkcijo.
Keywords: Sveto pismo, prevajanje, paradigme, prva slovenska novela
Published in RUP: 08.12.2020; Views: 1413; Downloads: 36
.pdf Full text (295,12 KB)

2.
Humor in minimalna racionalnost
Anton Mlinar, 2006, original scientific article

Keywords: antropologija, dostojanstvo, humor, razumnost, oseba, Platon, Sveto pismo
Published in RUP: 10.07.2015; Views: 3104; Downloads: 50
URL Link to full text

3.
Biblijski in literarni frazemi prevajalsko in leksikografsko
Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc, 2012, original scientific article

Abstract: V prispevku obravnavamo podobnosti in razlike med frazemi v angleščini in slovenščini, ki izvirajo iz Svetega pisma in drugih literarnih del, ki sodijo v skupno evropsko kulturno in jezikovno dediščino. Gradivo, na podlagi katerega smo opravili to raziskavo, obsega 211 frazemov. Vse frazeme smo prevedli v slovenščino, nato pa smo med seboj primerjali frazeme v angleščini in njihove frazeološke in prevodne ustreznice v slovenščini, da bi ugotovili, v kakšni meri se jezika ujemata oz. razlikujeta. Posebno pozornost smo namenili leksikografskim problemom in dilemam, ki so povezani z vključevanjem (mikro- proti makrostruktura) in obravnavo (iztočnice, frazeološko gnezdo, zgledi rabe) teh zvez v eno- in še posebej v dvojezičnih slovarjih (v našem primeru v angleško-slovenskem slovarju).
Keywords: Sveto pismo, literarni viri, frazemi, semantična analiza, leksikalna analiza, slovarska obravnava
Published in RUP: 10.07.2015; Views: 4567; Downloads: 43
URL Link to full text

4.
Primerjana: ženske v Svetem pismu in managerke danes
Marjeta Sternad Kuharič, 2012, master's thesis

Keywords: Sveto pismo, managerke, spolna delitev, ženske v Svetem pismu, ženske in družina
Published in RUP: 15.10.2013; Views: 3023; Downloads: 107
URL Link to full text
This document has more files! More...

5.
Search done in 0 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica