1. Vpliv popolne gibalne neaktivnosti na psihično zdravje in počutje zdravih mladih preiskovancevPetra Dolenc, Matej Tušak, Tjaša Dimec Časar, Rado Pišot, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Namen: Ugotavljali smo vpliv dolgotrajne gibalne nedejavnosti na stopnjo anksioznosti, uravnavanje in nadzor čustev ter na sposobnost koncentracije preiskovancev. Metode: Najpogostejša metoda za spremljanje učinkov popolne gibalne nedejavnosti na človekov organizem je simuliranje breztežnostnega stanja t. i. bed rest (BR) model, ki predpostavlja daljše obdobje ležanja v vodoravnem položaju. V študijo smo vključili 10 zdravih moških med 20. in 25. letom, ki so 35 dni mirovali v strogem vodoravnem položaju, ki je zrcalilo popolno gibalno nedejavnost. Preiskovanci so izpolnili Lestvico za merjenje anksioznosti, Lestvico regulacije in kontrole emocij ter Test koncentracije indosežka teden dni pred začetkom eksperimenta in ob njegovem zaključku. Rezultati: Po daljšem obdobju gibalne imobiliziranosti ni prišlo do pomembnih sprememb v stopnji anksioznosti, uravnavanju in nadzoru čustev ter koncentraciji preiskovancev, izraženi v količini dosežka, medtem ko se je koncentracija, izražena v kakovosti dosežka, po eksperimentu celo izboljšala (p=0,020). Zaključek: Rezultati raziskave ne kažejo škodljivih učinkov daljše gibalne imobiliziranosti na psihološki status izbrane skupine preiskovancev. Vprispevku poskušamo navesti morebitne razloge za dobljene izsledke in jih primerjati z rezultati drugih podobnih študij. Izsledki imajo uporabno vrednost na zdravstvenem in športnem področju.
Ključne besede: gibalna aktivnost, popolna gibalna neaktivnost, psihično zdravje
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2980; Prenosov: 41
 Povezava na celotno besedilo |
2. Odziv sestave telesa, mišične togosti in ravnotežja po 35-dnevni odsotnosti gibanja pri mladih in zdravih preiskovancihBoštjan Šimunič, Joern Rittweger, Gregor Cankar, Mihaela Jurdana, Tadeja Volmut, Tina Šetina, Igor B. Mekjavić, Rado Pišot, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Uvod: Problemi sedečega načina sodobnega življenja se kažejo v fizioloških odzivih, tako pri starejših kot tudi pri mlajših ljudeh. Cilj raziskave je bilugotoviti odziv morfoloških in skeletno-mišičnih značilnosti ter izgubo funkcionalnih sposobnosti ohranjanja ravnotežja po 35-dnevni popolni gibalni nedejavnosti in zagotovljeni uravnoteženi prehrani glede na njeno sestavo in preiskovančevo telesno težo. Metode: Deset moških preiskovancev (starih 24,32,6 let) je v bolnišničnem okolju preležalo 35 dni v vodoravnem položaju. Fiziološke odzive telesa smo vrednotili z merjenji telesne, maščobne in mišične mase, mineralne vsebnosti sprednje golenske kosti, togosti trebuha dveh funkcionalno različnih glav antigravitacijske mišice in sposobnost ohranjanja ravnotežja. Rezultati: Preiskovanci so v povprečju značilno izgubili 0,97 % (P=0,001) telesne teže, 4,1 % (P=0,009) mišične mase in 1,7 % (P=0,000) mineralne gostote tibialne kosti ter pridobili 1,4 % (P<0,000) maščobne mase. Mišična togost se je značilno zmanjšala od 8. dne ležanja (P=0,006) dalje pri distalni in že od 1. dneva (P=0,007) dalje pri proksimalniglavi notranje stegenske mišice ter se 14. dan po zaključku BR vrnila v izhodiščno stanje le pri distalni glavi. Po zaključku BR in dan kasneje smo ugotovili značilno izgubo ohranjanja ravnotežja za 9,5 % (P=0,006), in 17,4 % (P=0,000), medtem ko 14. dan po zaključku ležanja ni biloveč značilnih razlik. Zaključek: Povzamemo lahko, da z uravnoteženo prehrano lahko omejimo izgubo telesne teže in pridobivanje maščobne mase, vendar ne moremo zmanjšati izgube mišične mase ter mineralne vsebnosti tibialne kosti. Ugotovili smo, da se mišična togost zmanjšuje v dveh časovno zakasnjenih procesih. Sposobnost ohranjanja ravnotežja je zmanjšana v vsaj prvih 24 urah po zaključku ležanja.
Ključne besede: popolna gibalna neaktivnost, okoljska fiziologija, tenziomiografija, ravnotežje, morfologija, kostna mineralna vsebnost, mišična togost
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4356; Prenosov: 87
Povezava na celotno besedilo |
