Lupa

Search the repository Help

A- | A+ | Print
Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 34
First pagePrevious page1234Next pageLast page
21.
22.
23.
Factors affecting effectiveness of knowledge management : a case of Bosnia and Herzegovina enterprises
Mirela Kljajić-Dervić, Roberto Biloslavo, 2015, published scientific conference contribution

Abstract: A successful business is a business based on knowledge. In modern economy, successful companies appreciate knowledge and systematically support its creation, sharing and application within business processes. Very often knowledge is the most critical economic resource; it is therefore necessary to effectively direct and lead processes of creation or acquisition, transfer, use and exploitation of knowledge. These processes together form the concept of knowledge management. Through effective knowledge management, organizations can improve their performance and gain a competitive advantage. But first they need to identify critical success factors to develop knowledge managements in organizations. This paper shows and discusses results of the empirical study conducted in Bosnia and Herzegovina. Based on existing research and proposed models, the study outlines six factors (i.e. organizational culture, human capital, management, organizational structure, reward system, information technology), which we believe have a direct impact on the effectiveness of knowledge management. Research data have been collected through a survey. The research sample was composed of 317 companies that employed 10 to 600 employees. Collected data were analyzed by use of the structural equation modelling. This will allow us to propose a model of influential factors for effective knowledge management. Results of the study will help organizations to better understand critical factors influencing the effectiveness of knowledge management.
Keywords: upravljanje znanja, organizacijska kultura, človeški kapital, menedžment, organizacijske strukture, sestem nagrajevanja, informacijska tehnologija, knowledge management, organizational culture, human capital, management, organizational structure, rewarding system, information technology
Published in RUP: 08.08.2016; Views: 3148; Downloads: 33
URL Link to full text

24.
25.
Okrepljena ustavna demokracija
Matjaž Nahtigal, 2013, original scientific article

Abstract: Najpomembnejša značilnost spopadanja z veliko finančno, gospodarsko in socialno krizo od leta 2008 naprej je, da se poskuša na globalni, evropski in nacionalni ravni rešiti v okviru obstoječega omejevalnega niza institucij reprezentativne demokracije, tržnega gospodarstva in svobodne civilne družbe. Razprave o alternativnih institucionalnih oblikah, ki bi temeljito preoblikovale ustavno demokracijo, tržno gospodarstvo in svobodno civilno družbo v smeri bolj vključujoče, bolj raznolike in bolj eksperimentalne družbe, še vedno ni na mizi. Obstajajo le posamezne regije v prvem in tretjem svetu, ki uspešno eksperimentirajo z novimi institucionalnimi oblikami in veljajo za najuspešnejše regije ne le po merilih konkurenčnosti, temveč tudi socialne kohezivnosti, ekonomskih in izobraževalnih priložnostih ter inovativnosti. Teoretično izhodišče za razpravo v okviru sodobnih institucionalnih teorij je naslednje: klasična ustavna teorija, politične stranke, utemeljene v devetnajstem stoletju, in množična fordistična proizvodnja, organizirana po ekonomskih principih zgodnjega dvajsetega stoletja, ne morejo ostati institucionalni okvir za organizacijo in delovanje modernih demokratičnih družb enaindvajsetega stoletja. Za bolj ustvarjalni, domišljeni dialog na nacionalni ravni in za okrepljen nacionalni razvojni projekt v okviru EU potrebujemo resnično neodvisno in avtonomno, a dobro organizirano civilno družbo. Ta mora postati partnerica političnim strankam, ki bi se morale odlikovati po izdelovanju bogatih in raznolikih programskih alternativ. Namesto ustvarjanja površnega konsenza bi morali bogatiti in krepiti razpravo o razvojnih alternativah ter zanje ustvarjati široka družbena zavezništva. Seveda pa pri iskanju poti iz krize - ne na evropski ne na nacionalni ravni - ni bližnjic. Pretekli dve leti sta bili tako v evropskem kot nacionalnem ustavnem in razvojnem kontekstu v veliki meri izgubljeni in ju bo težko nadomestiti.
Keywords: Civil society, Civilna družba, Constitutional system, Democracy, Demokracija, Market economy, Pluralism, Pluralizem, Tržno gospodarstvo, ustavna demokracija, Ustavni sistem
Published in RUP: 30.12.2015; Views: 3460; Downloads: 17
URL Link to full text

26.
27.
28.
29.
Feudal economy in early modern western Slovenia
Aleksander Panjek, 2010, original scientific article

Keywords: feudal system, feudal rent, demesne economy, Central Europe, Western Slovenia
Published in RUP: 10.07.2015; Views: 3382; Downloads: 17
URL Link to full text

30.
Balancing equity and efficiency through health care policies in Slovenia during the period 1990-2008
Tit Albreht, Niek Klazinga, 2010, original scientific article

Abstract: Ozadje: Zdravstvena reforma v Sloveniji leta 1992 je imela pet glavnih ciljev - uvedbo sistema socialnega zdravstvenega zavarovanja in sistema doplačil za različne zdravstvene storitve, uvedbo zasebnega dela v zdravstvenem varstvu, prenos funkcij načrtovanja in nadzora z države na zbornice in občine ter uvedbo licenciranja in obnavljanja licenc za zdravstvene delavce. Metode: Zaradi osredotočenja na reforme sistema financiranja smo opravili opisno in eksplorativna analiza splošnih demografskih, ekonomskih, splošno- ter zdravstveno-finančnih podatkov. Predstavili smo tudi splošne populacijske kazalce zdravja za celotno opazovano obdobje. Širši zdravstveno politični kontekst smo ovrednotili s pomočjo metode opazovanja ob sodelovanju skozi celotno obdobje ter z uporabo polstrukturiranih intervjujev s ključnimi oblikovalci zdravstvene politike v letu 2001 kot vmesno analizo stanja. Rezultati: Pretvorba zdravstvenega sistema v Sloveniji je privedla do stabilnega financiranja zdravstvenega varstva na ravni okrog 8,5 % BDP. Tak rezultat smo dosegli na račun zmanjšanja deleža, financiranega iz javnih sredstev, kar smo delno nadomestili z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, delno pa z zasebnimi izdatki. Zasebni izdatki so povečali regresivnost sistema, kar smo delno zmanjšali z izravnalnimi shemami, delno pa s subvencioniranjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za najbolj finančno ogrožene. Zaključki: Tranzicija zdravstvenega sistema v Sloveniji se je odvijala v obdobju ugodnih ekonomskih razmer, kar je omogočilo stabilno financiranje sistema zdravstvenega varstva in omejilo zmogljivosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Tako okolje je pomembno vplivalo na izboljšanje splošnih razmer za zdravje prebivalstva in je zmanjšalo pritiske na nov sistem. Prejšnji sistem se je pretvoril v mešani sistem socialnega zdravstvenega zavarovanja, zasnovan na močnem osrednjem zavarovalcu. Sedanja shema financiranja ne bo zdržala dolgo zaradi demografskih trendov in drugih dejavnikov, ki povečujejo nekrite potrebe po zdravstvenem varstvu.
Keywords: health system reform, health care financing, health insurance
Published in RUP: 10.07.2015; Views: 3030; Downloads: 151
URL Link to full text

Search done in 0 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica