181. |
182. |
183. |
184. |
185. |
186. |
187. |
188. Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okoljuVanja Riccarda Kiswarday, 2014, original scientific article Abstract: Teorija rezilientnosti preučuje dejavnike, ki večajo učinkovitost posameznika pri preseganju ovir, ki se v obdobju odraščanja povezujejo s šolanjem. Spodbujanje razvoja rezilientnosti je najučinkovitejše, ko poteka neposredno prek izkustvenega učenja. Literatura kot ključne dejavnike izpostavlja: vključujoče, varno in skrbno učno okolje, ki postavlja realno visoka pričakovanja, zagotavlja ustrezno pomoč in podporo, razvija vseživljenjske kompetence ter omogoča samostojno in aktivno participacijo. Te dejavnike poudarjajo tudi sodobna didaktično-metodična načela, zato nas je zanimalo, v kolikšni meri rezilientnost v šoli spodbujajo slovenski učitelji, čeprav s teorijo rezilientnosti niso seznanjeni. Oblikovali smo Model spodbujanja rezilientnosti v šolskem okolju in ga evalvirali na vzorcu 429 učiteljev različnih strokovnih profilov.
Keywords: učna uspešnost, učno okolje, rezilientnost, napredovanje, učenci, učna pomoč, učitelji, strokovna usposobljenost
Published in RUP: 21.12.2015; Views: 3259; Downloads: 45
 Link to full text |
189. Stališča učiteljev do problemskih besedil pri pouku književnostiSabina Višček, 2014, original scientific article Abstract: Za sodobno mladinsko književnost je značilno odstopanje od tradicionalnega vzorca ubogljivega otroka in srečnega otroštva. Teme, o katerih so pisatelji v sedemdesetih, predvsem pa v devetdesetih letih odkrito pisali, tudi na Slovenskem, so postale problemske oziroma tabujske - tako so jih označile določene skupine, predvsem učiteljev in staršev. V prispevku predstavljamo stališča slovenskih profesorjev razrednega pouka ter profesorjev slovenščine do obravnave problemskih besedil pri pouku književnosti v osnovni šoli. Na podlagi empirične neeksperimentalne raziskave, v kateri je sodelovalo 33 profesorjev slovenščine ter 58 profesorjev razrednega pouka, je ugotovljeno, da obstajajo med njimi statistično pomembne razlike v določanju primernosti tem ter odnosu do problemskih besedil.
Keywords: mladinska književnost, problemska besedila, tabuji, smrt, učni načrti, učitelji, osnovne šole
Published in RUP: 21.12.2015; Views: 2607; Downloads: 98
Link to full text |
190. Medosebni stik med učiteljem in študenti : nova opredelitev za visokošolski prostorAna Bardorfer, 2013, review article Abstract: Med posameznimi disciplinami, pa tudi znotraj njih je medosebni stik opredeljen precej različno, kar velja tudi za področje visokošolskega izobraževanja. Učinkovito poučevanje je velik izziv in zahteva visoko pedagoško usposobljenost visokošolskih učiteljev. Učitelj naj bi bil, poleg obvladovanja različnih didaktičnih in pedagoških pristopov, zmožen ustvariti za učenje ugodno okolje in med drugim vzpostaviti stik s svojimi študenti. V tem kontekstu se pojavljajo številne nenatančne, slovarske in zato laične definicije, ki ne ponujajo možnosti jasne operacionalizacije ter razvoja kakovostnega merskega pripomočka. V prispevku smo predlagali novo opredelitev medosebnega stika med visokošolskimi učitelji in študenti, oblikovano na podlagi edinega obstoječega modela medosebnega stika ter na podlagi relevantnih dognanj. Medosebni stik smo opredelili kot interakcijski pojav med učiteljem in študentom oz. študenti. Poudarek je na subjektivnem doživljanju medosebnega stika, kljub temu da ga je moč oceniti tudi prek različnih besednih in nebesednih znakov. Izkušenjski vidik se izraža prek občutkov in misli oseb v interakciji. Ker je učitelj vodja procesa, nosi tudi odgovornost za vzpostavitev medosebnega stika s študenti. V novi opredelitvi smo uporabili enake strukturne komponente, kot avtorja edinega obstoječega modela medosebnega stika (Tickle-Degnen in Rosenthal, 1990), vendar smo jih priredili za visokošolsko izobraževanje in jih podrobno opisali. To so pozitivnost, vzajemna pozornost in koordinacija. Če pogledamo obstoječa pojmovanja medosebnega stika v visokošolskem prostoru z vidika omenjenega modela, vidimo, da se vsi elementi navezujejo bodisi na komponento pozitivnosti bodisi na komponento vzajemne pozornosti, medtem ko je komponenta koordinacije skoraj povsem odsotna. Po našem mnenju ravno ta loči medosebni stik od kakovostnega medosebnega odnosa - koordinacija v interakciji in koordinacija v procesu učenja. Nova opredelitev medosebnega stika predstavlja pomemben korak k poučevanju, usmerjenem na študenta, ki je že dalj časa teoretično izhodišče v šolstvu nasploh. Na koncu smo predstavili vprašanja, ki še ostajajo odprta, in začrtali smernice za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: visokošolsko izobraževanje, odnos med učitelji in študenti, izkušenjski vidik
Published in RUP: 21.12.2015; Views: 2879; Downloads: 52
Link to full text |
