| Abstract: | Izhodišča: Natančno poročanje o tem, kar o sebi pove bolnik, je pomembna veščina v medicini. V zdravnikovi interpretaciji bolnikove pripovedi se poleg tega, kar je povedal sam bolnik, zrcali tudi oseben pogled zdravnika na problem. Dodatne težave se lahko pojavijo takrat, ko poseže v komunikacijo z bolnikom posrednik. Na te probleme lahko vplivajo okoliščine, v katerih poteka pogovor in osebne lastnosti posrednika. Cilji: Namen raziskave je bil opredeliti značilnosti informacij, ki se med pogovorom s pomočjo tretje osebe običajno izgubijo, so dodane ali se ujemajo. Metode: Kvalitativna raziskava je potekala na vzorcu 39 starejših bolnikov iz 26 različnih zdravstvenih ustanov. Prvi del raziskave je imel obliko delno strukturiranih osebnih pogovorov s starejšimi bolniki, ki so bili nato prepisani in šifrirani. V drugem delu smo izpraševalce iz prvega dela raziskave vprašali o poteku njihovih intervjujev z bolniki (debriefing). Vsepogovore smo snemali in poskrbeli za dobesedni prepis. Prepise in šifre iz prvega dela smo primerjali s tistimi iz drugega dela raziskave. Rezultati: Poprimerjavi pripovedi bolnikov in poročila izpraševalcev smo informacije razdelili v tri kategorije: izpuščeni podatki - podatki, ki obstajajo v prepisih bolnikov, manjkajo pa v poročilih izpraševalcev; dodani podatki - podatki, ki se pojavijo le v poročilu anketarjev, in podatki, ki se ujemajo - informacije, ki nastopajo tako v pripovedi vprašanih bolnikov kot v poročiluizpaševalcev. Zaključki: Med intervjuji z bolniki in poročili izpraševalcev obstajajo razlike. Nekateri podatki so izpuščeni, pojavijo pa setudi nove informacije, ki prispevajo k boljšemu razumevanju, a lahko tudi prispevajo k pristranski interpretaciji. |
|---|
