Newyorški grafitarjiKonda, Helena (Avtor) grafitihiphopNew Yorkpsihologija množicenevidna množicateorija množičnih uporovEvolucija sloga, kasneje poimenovanega kot hiphop, se je začela v zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja v krogu približno 11 kilometrov med Bronxom in Manhattnom. Prispevek je posvečen grafitarjem v New Yorku, ki so kot elitna skupina tega ustvarjalnega vozlišča razvili divji slog (angl. wild style). Pisanje grafitov po podzemni železnici in drugih izpostavljenih površinah v javnem prostoru je delovalo kot učinkovit komunikacijski kanal. Sprožilo je globalni družbeni trend podpisovanja s slikovnimi grafiti. Na podlagi etnografske analize pisnih in avdiovizualnih virov o nastanku ter razvoju hiphoperskih grafitov v ameriških mestih prispevek raziskovano skupino opisuje kot nevidno ali razpršeno množico z uporabo metodologije kulturne antropologije in socialne psihologije. Analiza delovanja in mobilizacijske moči skupine temelji na metodah psihologije množice, predvsem frustracijskih in komunikacijskih teorijah množic. Raziskovana skupina je po teoriji dodane vrednosti Neila Smelserja označena kot vrednostno usmerjeno družbeno gibanje, represivni ukrepi proti njej pa kot odgovor oblasti v skladu z ustaljenim načinom sklicevanja na red in zakonitost. Analizo dopolnjuje teorija Howarda Rheingolda, ki razlaga komunikacijske navade množic v tehnološko naprednejših okoliščinah na globalni ravni. Preučevana skupina je kronološko gledano spadala v čas pred začetkom hiphopa, vendar jo zaradi konstruktivnega mobilizacijskega vpliva na nadaljnji razvoj gibanja na splošno uvrščamo med temeljne sestavine hiphopa.20252026-01-22 09:47:51Članek v reviji22524sl