<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=22867"><dc:title>Človek v primežu covida-19</dc:title><dc:creator>Krohne,	Nina	(Urednik)
	</dc:creator><dc:creator>Šraj Lebar,	Tanja	(Urednik)
	</dc:creator><dc:creator>Masten,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:creator>Zadravec Šedivy,	Nuša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>psihosocialne potrebe</dc:subject><dc:subject>ranljive skupine</dc:subject><dc:subject>splošna populacija</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>upokojenci</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>psihološka pomoč</dc:subject><dc:description>Znanstvena monografija ponuja celovit vpogled v duševno zdravje prebivalcev Slovenije v času epidemije covida-19 in na ta način poskuša orisati morebitni vpliv zaščitnih in omejevalnih ukrepov na njihovo psihosocialno dobrobit. Temelji na obsežni empirični raziskavi, katere namen ni bil le spremljati psihološke odzive prebivalstva, temveč predvsem razumeti, katere potrebe so imeli posamezniki in kako so se te potrebe razlikovale glede na življenjske in poklicne okoliščine. Razumevanje teh potreb predstavlja temelj za oblikovanje ciljno usmerjenih intervencij in strokovnjakom nudi ključne informacije o tem, kaj ljudje v kriznih razmerah dejansko potrebujejo. Kvantitativni del je nadgrajen s kvalitativno raziskavo, ki dopolnjuje statistične izsledke z globljim razumevanjem izkušenj skozi pogled prebivalcev, zbran s poglobljenimi intervjuji, in skozi pogled strokovnjakov, raziskan z metodo Delfi. Triangulacija metod omogoča preplet številčnih kazalcev in osebnih pripovedi ter nudi celovito razumevanje psihosocialnih posledic epidemije. Poleg empiričnih izsledkov, monografije vsebuje tudi teoretični uvod, ki na osnovi podatkov iz različnih raziskav prikazuje, kako so psihosocialni stresorji, kot so negotovost, izolacija, pomanjkanje podpore, izguba dela ali preobremenjenost neenakomerno prizadeli različne skupine prebivalstva. Monografija se zaključi s poglavjem, v katerem so na osnovi analiziranih podatkov in teoretičnih spoznanj populacijskih znanosti oblikovana priporočila, kako načrtovati javnozdravstvene in psihosocialne intervencije v kriznih situacijah ter tako graditi in utrjevati kolektivno odpornost posameznikov in celotne skupnosti.</dc:description><dc:publisher>Založba Univerze na Primorskem</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-03-30 11:47:26</dc:date><dc:type>Zbornik</dc:type><dc:identifier>22867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
