<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=23343"><dc:title>Nekateri metodološki izzivi spremljanja, prepoznavanja in obravnave jezikovne variantnosti v razmerju do splošnega slovenskega standarda</dc:title><dc:creator>Gomisel,	Ester	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grgič,	Matejka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>jeziki v manjšinskem položaju</dc:subject><dc:subject>slovenščina v Italiji</dc:subject><dc:subject>jezikovna variantnost</dc:subject><dc:subject>sociolingvistika</dc:subject><dc:subject>jezikovne tehnologije</dc:subject><dc:description>Prispevek obravnava metodološke izzive spremljanja, prepoznavanja in obravnave variantnosti sloven skega jezika, ki ga kot standardnega uporablja in dojema slovenska skupnost v Italiji (v nadaljevanju tudi »slovenščina, ki se v Italiji percipira kot standardna« (SIPS)), in razmerje teh praks do domnevno splo šnega slovenskega standarda (v nadaljevanju tudi »slovenščina, ki se splošno percipira kot standardna« (SSPS)). Na podlagi pregleda dosedanjih raziskav, od zgodnejših sociolingvističnih analiz do sodobnih korpusnih pristopov, avtorici opozarjata na metodološke izzive pri preučevanju rab, ki jih kot standar dne percipira samo lokalna skupnost (t. i. »SIPS ne-SSPS« rab). V zadnjem desetletju sta za spremljanje variantnosti in ozaveščanje o pojavih italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja nastali dve orodji – je zikovni asistent Loris in konkordančnik STIKit –, ki omogočata vpogled v konkretne sporazumeval ne prakse na območju poselitve slovenske skupnosti v Italiji. Pričujoča raziskava z vzorčno primerjavo preverja, v kolikšni meri ti orodji zajemata značilnosti jezikovnih rab med specifično populacijo, in sicer med dijaki in dijakinjami ene od šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Rezultati kažejo, da obstoje ča orodja zaznajo manj kot polovico analiziranih pojavov, kar (kljub omejenosti vzorčne metode) nami guje na potrebo po njihovem nadgrajevanju ter integraciji korpusnih in sociolingvističnih pristopov pri preučevanju jezikovne variantnosti.</dc:description><dc:publisher>Založba Univerze na Primorskem</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-21 11:38:14</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>23343</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
