Adolescent substance dependency in relation to parental substance (ab)useRus-Makovec, Maja (Avtor) Sernec, Karin (Avtor) Rus, Velko S. (Avtor) Čebašek-Travnik, Zdenka (Avtor) Tomori, Martina (Avtor) Ziherl, Slavko (Avtor) staršimladostnikizloraba psihotropnih snovisamospoštovanjedružinsko vzdušjedepresijaProblem: Stanje odvisnosti pri mladostnikih, ki smo ga določili na nominalni ravni ter opredelili kot neodvisno spremenljivko, smo ugotavljali v zvezi z naslednjimi odvisnimi spremenljivkami: mladostnikova raven samospoštovanja, depresivnosti in ocena družinskega vzdušja ter starševska izraženost kazalcev zlorabe psihotropnih snovi. Metoda: Vključeno je bilo 197 družin (oče, mati, mladostnik - povprečna starost 17,2 let). Uporabljeni so bili naslednji kazalci: Rosenbergova lestvica samospoštovanja, semantični diferencial za oceno družinskega vzdušja, Zungova lestvica depresivnosti in (Substance Abuse Subtle Screening Inventory) vprašalnik za ugotavljanje izraženosti odvisnosti od psihotropnih snovi SASSI-3. Hipoteze smo preverjali z univariatnimi in multivariatnimi pristopi ob upoštevanju dveh kovariat (ocene izraženosti odvisnosti mater in očetov). Rezultati: Pri odvisnih mladostnikih je bila ugotovljena pomembno višja raven depresivnosti, raven samospoštovanja in ocena družinske klime pa sta bili pomembno nižji. Očetje ne-odvisnih mladostnikov in matere odvisnih mladostnikov so se izkazali kot bolj ranljivi na področju kazalcev odvisnosti. Stanje odvisnosti pri mladostnikih je pogosteje razločevalo subskore SASSI-3 pri očetih kot pri materah. Zaključek: Rezultati kažejo, da so v skupini z odvisnimi mladostniki na vprašalnik odgovarjali bolj angažirani očetje. Poudarjena je potreba po večji podpori materam in večji vključenosti očetov v zdravljenje odvisnih mladostnikov.20102013-10-15 12:06:35Delo ni kategorizirano1947ISSN: 0351-0026UDK: 615.015.6COBISS.SI-ID: 1024227156sl