Optimizacija oskrbe pacientov v onkološki zdravstveni negi na podlagi McGillovega sodelovalnega modelaMasten, Valentina (Avtor) Milić, Tamara (Avtor) Petrovič, Matic (Avtor) Prosen, Mirko (Avtor) Ličen, Sabina (Avtor) McGillov model zdravstvene negemedicinske sestreonkološka zdravstvena negapsihosocialna podporasodelovanje pacientaIzhodišča: McGillov model zdravstvene nege je celostni, sodelovalni pristop, ki poudarja aktivno vlogo pacienta, vključevanje bližnjih in krepitev psihosocialne podpore. Kljub uveljavljenosti v mednarodnem prostoru njegova uporaba v slovenski klinični praksi še ni bila raziskana. Namen raziskave je bil ovrednotiti, v kolikšni meri medicinske sestre na področju onkološke zdravstvene nege uporabljajo pristope McGillovega modela, ki vključujejo sodelovanje pacientov, vključevanje družinskih članov in krepitev psihosocialne podpore. Metode: V kvantitativni presečni raziskavi je bilo k sodelovanju povabljenih približno 400 medicinskih sester, zaposlenih na področju onkološke zdravstvene nege. Vprašalnik je pričelo izpolnjevati 166 oseb, od tega ga je popolnoma izpolnilo 126 (odzivnost 31,5 % glede na populacijo medicinskih sester zaposlenih na področju onkološke zdravstvene nege). Večina anketirancev je bila ženskega spola (77,8 %). Povprečna starost anketirancev je bila 37,71 leta (s = 8,07) s povprečno delovno dobo na področju onkološke zdravstvene nege 9,66 leta (s = 7,93). Analiza je temeljila le na popolnoma rešenih vprašalnikih. Podatke smo zbrali z novo razvito lestvico, ki temelji na McGillovem sodelovalnem modelu. Anketiranci so trditve ocenjevali na petstopenjski lestvici, ki meri pogostost izvajanja pristopov ali stopnjo strinjanja z izjavo. Izvedli smo eksploratorno in konfirmatorno faktorsko analizo, Wilcoxonove in Mann–Whitneyjeve teste ter Spearmanovo korelacijo. Rezultati: Faktorska analiza je potrdila tri konstrukte, ki pojasnjujejo 65,3 % skupne variance (KMO = 0,896; Bartlett p < 0,001). Empirične mediane vseh treh konstruktov so bile statistično značilno višje od teoretičnih (p < 0,001), kar pomeni, da so anketiranci poročali o uporabi pristopov McGillovega modela. Anketiranci z dostopom do pisnih protokolov ali organizacijsko podporo so dosegali višje rezultate (p < 0,001). Ugotovljene so bile zmerne do visoke pozitivne korelacije med uporabo pristopov in zaznavo izboljšanja oskrbe ter psihosocialnega stanja onkoloških pacientov (p < 0,001). Zaključek: Rezultati potrjujejo, da se v onkološki zdravstveni negi pogosto uporabljajo pristopi McGillovega modela, kar pozitivno sovpada z zaznanim izboljšanjem kakovosti oskrbe. Model ima potencial za širšo in bolj formalizirano implementacijo v klinično prakso.20252025-12-29 20:17:53Članek v reviji22354UDK: 616-083ISSN pri članku: 1408-1741DOI: 10.25670/oi2025-010onCOBISS.SI-ID: 263126275sl