20.500.12556/RUP-22255 Is the Environmental Kuznets Curve Still Relevant in the Modern Context? Insights From Air Pollutants in Chinese Cities Je okoljska Kuznetsova krivulja še aktualna v današnjem času? Analiza onesnaženosti zraka v kitajskih mestih This study investigated the presence of EKC-like relationships between various socioeconomic variables and air pollution indicators across 151 Chinese cities, analysed by quadratic regression models and geographic weighted regression (GWR) analysis. The results present critical insights into the applicability and limitations of the EKC. Only Air Quality Index, Nitrogen Dioxide (NO2), and Fine Particulate Matter (PM2.5) show statistically significant correlations with one socioeconomic variable, respectively, in an EKC-like pattern which is meaningful in reality. GWR coefficients serve as a diagnostic tool to identify those burdened cities where stricter emissions standards, greener industrial practices, or economic restructuring should be prioritized. The spatial dependencies challengethe EKC’s assumption of isolated environmental-economic dynamics. Stricter environmental regulations in developed areas often lead to the displacement of polluting activities to regions with laxer standards. Policy efforts in tackling air pollution should focus on directly reducing emissions through localized, technology-based interventions rather than relying on economic growth to eventually improve air quality. Spatially targeted policies informed by city-specific patterns are essential, as pollution outcomes are shaped by regional industrial structures, population density, and cross-boundary spillover effects. Ta študija je raziskovala prisotnost odnosov, podobnih okoljski Kuznetsovi krivulji (EKC), med različnimi socioekonomskimi spremenljivkami in kazalniki onesnaženosti zraka v 151 kitajskih mestih, analiziranih z uporabo kvadratnih regresijskih modelov in geografsko utežene regresije (GWR). Rezultati ponujajo ključne vpoglede v uporabnost in omejitve EKC. Le indeks kakovosti zraka, dušikov dioksid (NO2) in drobni delci (PM2.5) kažejo statistično pomembne korelacije z eno socioekonomsko spremenljivko, vsaka v vzorcu, podobnem EKC, ki je smiselna v realnosti. Koeficienti GWR služijo kot diagnostično orodje za prepoznavanje mest z večjimi obremenitvami, kjer bi bilo treba prednostno uvesti strožje emisijske standarde, okolju prijaznejše industrijske prakse ali gospodarsko prestrukturiranje. Prostorske odvisnosti postavljajo pod vprašaj predpostavko EKC o izolirani dinamiki med okoljem in gospodarstvom. Strožji okoljski predpisi v razvitih območjih pogosto vodijo k premiku onesnažujočih dejavnosti v regije z milejšimi standardi. Politike za boj proti onesnaženosti zraka bi se morale osredotočiti na neposredno zmanjšanje emisij z lokaliziranimi, tehnološko podprtimi ukrepi, namesto da bi se zanašale na gospodarsko rast kot sredstvo za izboljšanje kakovosti zraka. Prostorsko ciljno usmerjene politike, ki temeljijo na vzorcih posameznih mest, so bistvene, saj so rezultati onesnaženosti oblikovani z regionalnimi industrijskimi strukturami, gostoto prebivalstva in čezmejnimi učinki razlitja. Air pollution City development Industrialization Sustainable development Carbon Neutral onesnaženost zraka razvoj mest geografsko utežena regresija trajnostni razvoj ekološki razvoj true false false Angleški jezik Slovenski jezik Članek v reviji 2025-12-18 13:32:02 2025-12-18 13:32:03 2026-02-18 10:15:28 0000-00-00 00:00:00 2025 0 0 no. 3 Vol. 23 2025 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2025-09-30 1854-6935 https://doi.org/10.26493/1854-6935.23.327-358 https://ojs.upr.si/index.php/fm/article/download/199/92 1 dcfdbb0d-dc0d-11f0-8f0b-005056ac49c0 https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?lang=slv&id=32324 MGT_Wang_Jun_2025.pdf MGT_Wang_Jun_2025.pdf 1 BBCE138A6787F82DE33FA84F6E275CEC aa2d515f2aef6a6e8eaa01ca3f38ee193daccf4429b87aee89834ac6f6ea0f12 f433a185-dc0d-11f0-8f0b-005056ac49c0 https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?lang=slv&id=32325 Založba Univerze na Primorskem 0 0 0