20.500.12556/RUP-22518 ‘A Complete Negation of theWill to Live’ A Phenomenological Evaluation of Schopenhauer’s Quietism »Popolna negacija volje do življenja« fenomenološka ocena Schopnhauerjevega kvietizma The author examines Arthur Schopenhauer’s concept of quietism: a philosophical stance that advocates detachment and negation of the will-to-live, as outlined in Schopenhauer’s The World as Will and Representation (1969). Schopenhauer, influenced by a Vedic philosophy that emphasizes ontological pessimism, perceives life as marked by suffering due to the will’s ceaseless striving. His ethical response to suffering, quietism, advocates withdrawal and stillness to transcend suffering. Employing a phenomenological approach, this author evaluates quietism in light of contemporary trauma research and psychological evidence, alongside Friedrich Nietzsche’s critique of Schopenhauer. Findings from mindfulness and exposure therapy studies suggest that complete withdrawal is unsustainable and detrimental to psychological well-being, which is contrasted with Schopenhauer’s radical negation of the will. Nietzsche’s philosophy of the will to power, though born from Schopenhauer’s Vedic-inspired ontology, emphasizes engagement with one’s suffering-filled life and transformation through it, thereby presenting a more dynamic, life-affirming alternative to Schopenhauer’s pessimistic withdrawal. The author concludes that while Schopenhauer’s insights into suffering are profound, his quietism is incomplete, thereby necessitating integration with active engagement and ethical responsibility to address human challenges effectively. Avtor preučuje Schopenhauerjev koncept kvietizma: filozofsko stališče, ki zagovarja odmaknjenost in zanikanje volje do življenja, kot je opisano v Schopenhauerjevem delu Svet kot volja in predstava (2008). Schopenhauer, na katerega je vplivala vedska filozofija, ki poudarja ontološki pesimizem, življenje dojema kot zaznamovano s trpljenjem zaradi nenehnega prizadevanja volje. Njegov etični odziv na trpljenje, kvietizem, zagovarja umik in mirnost za preseganje trpljenja. Avtor s fenomenološkim pristopom ocenjuje kvietizem v luči sodobnih raziskav travme in psiholoških dokazov ter Nietzschejevo kritiko Schopenhauerja. Ugotovitve študij čuječnosti in terapije izpostavljenosti kažejo, da je popoln umik nevzdržen in škodljiv za psihično dobro počutje, kar je v nasprotju s Schopenhauerjevim radikalnim zanikanjem volje. Nietzschejeva filozofija volje do moči, čeprav izhaja iz Schopenhauerjeve vedsko navdihnjene ontologije, poudarja vključevanje v lastno življenje, polno trpljenja, in preobrazbo skozi to, s čimer predstavlja dinamičnejšo, življenjsko potrjujočo alternativo Schopenhauerjevemu pesimističnemu umiku. Avtor zaključuje, da so Schopenhauerjevi vpogledi v trpljenje sicer globoki, vendar je njegov kvietizem nepopoln, zato je za učinkovito reševanje človeških izzivov potrebna integracija aktivnega vključevanja in etične odgovornosti. Schopenhauer quietism phenomenology will-to-live Nietzsche will to power trauma suffering Schopenhauer kvietizem fenomenologija volja do življenja Nietzsche volja do moči travma trpljenje true false false Angleški jezik Slovenski jezik Članek v reviji 2026-01-22 08:55:05 2026-01-22 08:55:06 2026-01-23 03:05:07 0000-00-00 00:00:00 2025 0 0 str. 161-173 no. 2 Vol. 57 2025 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 0587-5161 2630-4082 https://doi.org/10.26493/2630-4082.57.161-173 ZUP_Gershteyn_Vadim_2025.pdf ZUP_Gershteyn_Vadim_2025.pdf 1 B1B00283B00C8410C81873C5BD6E1C79 8236632f6ef2f1449c4d55b6d8decc1a47731375330efc44507ab49ad7101104 e34dbb18-f767-11f0-b092-005056ac49c0 https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?lang=slv&id=32753 Založba Univerze na Primorskem 0 0 0