20.500.12556/RUP-22758 The Sarajevo Period of Dane Škerl’s Artistic Activity Sarajevsko obdobje v umetniškem delovanju Daneta Škerla Dane Škerl (Ljubljana, 1931–Bovec, 2002) was a Slovenian composer, conductor and professor. He graduated in Composition in 1952 from the Academy of Music, University of Ljubljana in the class of Lucijan Marija Škerjanc. Afterwards, Škerl headed for further specialisation to Austria and Germany, where he was active as a conductor and music teacher. From 1960 to 1970, he worked at the Academy of Music in Sarajevo as a professor, after which he returned to Slovenia, where he worked as a professor of composition at the Academy of Music in Ljubljana until his retirement in 1995. The paper strives to describe and contextualise the Škerl’s 10 years of activity in the cultural life of Sarajevo, with special reference to his activity as a composer in terms of the compositional technique and stylistic tendencies. Besides his pedagogical role, he was strongly involved in the social and cultural life of Sarajevo as a collaborator with Radio Sarajevo (serving as advisor, recording engineer, and conductor), a member of various juries, forums, and associations, and artistic councils – particularly with the Opera and the Sarajevo Philharmonic. During this period, Škerl composed over 20 works, mostly symphonic, concertante and vocal-instrumental. The genre diversity of the Škerl’s opus is emphasised through directing the focus of analytical attention to three compositions written in three different points of time, showing the evolution of his compositional style: Pet skladb [Five Pieces] for clarinet and string orchestra (1961), Symphony No. 2 (1963) and Bagatele [Bagatelles] for piano (1968), indicating the persistence of the Neoclassical orientation as a firm stylistic ground based on an evident adherence to a particular harmonic centre and thematic way of shaping the material, but also the emergence of expressionistic tendencies manifested through serialism. Although Škerl remained faithful to the “middle path” between the tendencies, it is important to consider the historical context: since neither Bosnian-Herzegovinian composers nor those from the other Yugoslav republics had strongly expressed contemporary, much less avant-garde tendencies at the time, during the Sarajevo artistic period Škerl demonstrated boldness by opening new perspectives in musical composition and contributing to the burgeoning trend of musical experimentation. Dane Škerl (Ljubljana, 1931 – Bovec, 2002) je bil slovenski skladatelj, dirigent in profesor. Leta 1952 je na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani diplomiral iz kompozicije v razredu Lucijana Marije Škerjanca. Nato je odšel na nadaljnjo specializacijo v Avstrijo in Nemčijo, kjer je deloval kot dirigent in glasbeni pedagog. Med letoma 1960 in 1970 je bil profesor na Akademiji za glasbo v Sarajevu, nato pa se je vrnil v Slovenijo, kjer je bil vse do upokojitve leta 1995 profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prispevek si prizadeva opisati in kontekstualizirati 10-letno delovanje Daneta Škerla v kulturnem življenju Sarajeva, s posebnim poudarkom na njegovem skladateljskem delu, in sicer z vidika kompozicijske tehnike in slogovnih tendenc. Škerl je bil poleg svoje pedagoške vloge močno vpleten v družbeno in kulturno življenje Sarajeva kot sodelavec Radia Sarajevo (kot svetovalec, snemalni inženir in dirigent) ter član različnih žirij, forumov in združenj ter umetniških svetov, zlasti v Operi in Filharmoniji Sarajevo. V tem obdobju je napisal več kot 20 del, večinoma simfoničnih, koncertantnih in vokalno-instrumentalnih. Na žanrsko raznolikost Škerlovega opusa opozarjamo z analitičnim poudarkom na treh skladbah, nastalih v treh različnih obdobjih, ki prikazujejo razvoj njegovega kompozicijskega sloga: Pet skladb za klarinet in godala (1961), Simfonija št. 2 (1963) in Bagatele za klavir (1968), ki kažejo na vztrajnost neoklasicistične usmeritve kot trdne stilistične podlage, temelječe na evidentni zavezanosti specifičnemu harmoničnemu središču in tematskemu načinu oblikovanja materiala, pa tudi na pojav ekspresionističnih tendenc, izraženih skozi serialno tehniko. Škerl je ostal zavezan »srednji poti« med tema težnjama, vendar je treba pri tem upoštevati zgodovinski kontekst: niti bosansko-hercegovski skladatelji niti skladatelji iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik takrat niso izražali sodobnih, še manj pa avantgardnih tendenc, zato je Škerl v svojem sarajevskem umetniškem obdobju izkazal drznost, ko je odpiral nove perspektive v glasbeni kompoziciji ter prispeval k razvijajočemu se trendu glasbenega eksperimentiranja. Dane Škerl Slovenian Composers Music Culture in Sarajevo Neoclassical Style Expressionism Tendencies Dane Škerl slovenski skladatelji glasbena kultura v Sarajevu neoklasicistični slog ekspresionistične težnje true false false Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana Angleški jezik Slovenski jezik Delo ni kategorizirano 2026-03-10 11:48:46 2026-03-10 11:48:46 2026-03-11 03:08:27 0000-00-00 00:00:00 2026 0 Koper in Ljubljana 0 str. 243-262 0000-00-00 Zaloznikova Objavljeno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 9789612935559 https://doi.org/10.26493/978-961-293-555-9.243-262 ZUP_Hadzic_Fatima_2026.pdf ZUP_Hadzic_Fatima_2026.pdf 1 3155485CB94A6F2A8EAA82CCB4D9E645 bb48f7c35bd703f5010830d3f4d63f19f6b166bf579c9b7535e8b8801de10575 3e80f22a-1c70-11f1-9e8d-005056ac49c0 https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?lang=slv&id=33163 https://hippocampus.si/ISBN/978-961-293-555-9/243-262.pdf 0 377377b9-1c70-11f1-9e8d-005056ac49c0 https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?lang=slv&id=33162 Založba Univerze na Primorskem 0 0 0