20.500.12556/RUP-23012 Conspiracy beliefs in post-communist Europe the role of religiosity, political ideology, and media trust among unvaccinated individuals RESEARCH OBJECTIVE: This study explores the sociocultural and psycho ‑ logical determinants of conspiracy theory beliefs (CTBs) among unvaccinated individuals in three post-communist countries: Poland, Romania, and Slovenia. The goal is to understand how religiosity, political orientation, media trust, and fear of COVID-19 shape conspiratorial thinking in societies with legacies of institutional distrust and ideological polarization. THE RESEARCH PROBLEM AND METHODS: The central research problem concerns the contextual drivers of CTBs in post-communist Eu ‑ rope, where transitional experiences challenge universal explanatory models. The study draws on data from an online survey of 1,641 unvaccinated individuals collected in 2021. Key constructs-including conspiracy beliefs, trust in institutions and media, religiosity, and political orientation-were measured using validated scales and analyzed through multiple regression models. THE PROCESS OF ARGUMENTATION: The argument integrates histori ‑ cal and structural factors with individual-level predictors of CTBs. It distinguishes between private religiosity and religious practice, analyzes media trust in frag ‑ mented information environments, and contextualizes political ideology within the region’s post-authoritarian trajectories. The analysis emphasizes how fear, belief, and epistemic orientation intersect in shaping vaccine-related conspiracies. RESEARCH RESULTS: Findings indicate that higher private religiosity, left-wing political orientation, low fear of COVID-19, and reliance on digital or informal information sources are positively associated with CTBs. In contrast, trust in traditional media, trust in medical professionals, and participation in organized religious practices predict lower endorsement of conspiracies. Slovenia and Poland show the highest CTB levels. CONCLUSIONS, INNOVATIONS, AND RECOMMENDATIONS: CTBs in post-communist societies reflect both historical legacies and current epistemic vulnerabilities. Addressing them requires context-sensitive strategies that rebuild institutional trust, support civic engagement, and recognize the social functions of structured belief systems. The study contributes to a better understanding of misinformation dynamics in transitional democracies. CILJ RAZISKAVE: Ta študija raziskuje sociokulturne in psihološke determinante prepričanj o teorijah zarote med necepljenimi posamezniki v treh postsocialističnih državah: Poljski, Romuniji in Sloveniji. Cilj je razumeti, kako religioznost, politična usmerjenost, zaupanje v medije in strah pred COVID-19 oblikujejo zarotniško razmišljanje v družbah z zapuščino institucionalnega nezaupanja in ideološke polarizacije. RAZISKOVALNI PROBLEM IN METODE: Osrednji raziskovalni problem se nanaša na kontekstualne dejavnike CTB v postkomunistični Evropi, kjer tranzicijske izkušnje izzivajo univerzalne pojasnjevalne modele. Študija je osnovana na podatkih splete ankete med 1641 necepljenimi posamezniki, ki so bili zbrani leta 2021. Ključni konstrukti – vključno s prepričanji o teoriji zarote, zaupanjem v institucije in medije, religioznostjo in politično usmerjenostjo – so bili izmerjeni z uporabo validiranih lestvic in analizirani z več regresijskimi modeli. POSTOPEK ARGUMENTACIJE: Argument združuje zgodovinske in strukturne dejavnike z napovedovanjem nagnjenosti k teorijam zarote na individualni ravni. Razlikuje med zasebno religioznostjo in versko prakso, analizira zaupanje v medije v razdrobljenih informacijskih okoljih in kontekstualizira politično ideologijo znotraj post-avtoritarnih trajektorij regije. Analiza poudarja, kako se strah, prepričanje in epistemična usmerjenost prepletajo pri oblikovanju zarot, povezanih s cepljenjem. REZULTATI RAZISKAVE: Ugotovitve kažejo, da so višja zasebna religioznost, levičarska politična usmerjenost, nizek strah pred COVID-19 in zanašanje na digitalne ali neformalne vire informacij pozitivno povezani s strukturiranimi verskimi praksami. Nasprotno pa zaupanje v tradicionalne medije, zaupanje v zdravstvene delavce in sodelovanje v organiziranih verskih praksah napovedujejo nižjo podporo zarotam. Slovenija in Poljska kažeta najvišje ravni strukturiranih verskih praks. SKLEPI, INOVACIJE IN PRIPOROČILA: Strukturirane verske prakse v postkomunističnih družbah odražajo tako zgodovinsko zapuščino kot trenutne epistemološke ranljivosti. Za njihovo obravnavo so potrebne kontekstualno občutljive strategije, ki obnavljajo institucionalno zaupanje, podpirajo državljansko angažiranost in prepoznavajo družbene funkcije strukturiranih sistemov prepričanj. Študija prispeva k boljšemu razumevanju dinamike dezinformacij v tranzicijskih demokracijah. conspiracy theories religiosity political ideology media trust post-communist Europe teorije zarote religioznost politična ideologija zaupanje v medije postkomunistična Evropa true false true Angleški jezik Slovenski jezik Članek v reviji 2026-05-05 15:18:07 2026-05-05 15:18:13 2026-05-06 03:09:18 0000-00-00 00:00:00 2026 0 0 str. 323-344 no. 58 Vol. 17 2026 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2026-03-31 316.4:316.77 2353-950X 10.35765/HP.2858 275957507 RAZ_Bałandynowicz-Panfil_Katarzyna_2026.pdf RAZ_Bałandynowicz-Panfil_Katarzyna_2026.pdf 1 B91E1EC566D61C5F369BEB3A49FA7F78 4ac5a8274418f0417f356dec76dd6624a9c05ef6b26cd7fe1e5bac81ce1019b5 0ee6ecd8-4885-11f1-9e8d-005056ac49c0 https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?lang=slv&id=33627 https://horyzontypolityki.ignatianum.edu.pl/HP/article/view/2858 1 d2d42387-4884-11f1-9e8d-005056ac49c0 https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?lang=slv&id=33626 Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije 0 0 0