20.500.12556/RUP-23555 Perceived psychological consequences of multiple overlapping crises in Slovenia findings from a qualitative study Background Since the outbreak of the COVID-19 pandemic in 2020, people in Slovenia have faced a series of overlapping crises at both global and national levels, including the Russo-Ukrainian conflict, rising economic costs, and major natural disasters. Although extensive quantitative research has examined pandemic-related mental health outcomes, comparatively little is known about how individuals subjectively perceive multiple overlapping crises, given the cumulative and interactive nature of contemporary crises – situations in which crises across multiple systems become causally entangled and mutually amplify their effects. This study aimed to explore the perceived psychological consequences of multiple overlapping crises among adults in Slovenia, guided by the polycrisis framework. Methods Using a qualitative research design based on Constructivist Grounded Theory, we conducted semi-structured, in-depth interviews between June and November 2023 with 24 participants (16 women, 8 men; mean age 49 years, range 21–76). Interviews were audio-recorded, manually transcribed, and analyzed using ATLAS.ti 24 software. Analysis involved initial and focused coding, constant comparison, and analytic memo-writing, continuing until theoretical saturation was reached. A total of 274 quotations were coded into 16 final codes. Results Three analytical categories of perceived psychological consequences emerged: duration (short-term vs. long-term), valence (positive vs. negative), and level of impact (individual vs. societal). Short-term consequences were predominantly individual-level experiences tied to the acute pandemic period, including negative outcomes (e.g., stress, mental health decline, social polarization) and positive outcomes (e.g., increased time with close ones, time in nature, reduced pressure). Positive long-term consequences included closer relationships and increased gratitude; negative ones included a reduced sense of safety, distrust in authorities, weaker social ties, and a perceived decline in social cohesion. Conclusions Based on the analytical findings, we developed the Fortress Wall Model of Psychological Adaptation to Crisis, which conceptualizes the experience of compounding crises as a dynamic, phased psychological process. The findings underscore the need to address people’s emotional experiences during acute crisis phases and to maintain monitoring and support of psychological well-being beyond the acute period, as negative consequences – particularly heightened uncertainty, distrust, and a diminished sense of safety – persist long after crises subside and are intensified by subsequent stressors. Ozadje: Od izbruha pandemije covida-19 leta 2020 so se prebivalci Slovenije soočili z vrsto prekrivajočih se kriz na svetovni in nacionalni ravni, vključno z rusko-ukrajinskim konfliktom, naraščajočimi življenjskimi stroški ter velikimi naravnimi nesrečami. Čeprav so bile duševne posledice, povezane s pandemijo, obsežno raziskane s kvantitativnimi metodami, je razmeroma malo znanega o tem, kako posamezniki subjektivno doživljajo več prekrivajočih se kriz, saj je za sodobne krize značilna njihova kumulativna in medsebojno povezana narava – gre za situacije, v katerih se krize na različnih področjih vzročno prepletajo in vzajemno krepijo svoje učinke. Namen te raziskave je bil preučiti zaznane psihološke posledice več prekrivajočih se kriz pri odraslih v Sloveniji ob upoštevanju konceptualnega okvira polikrize. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop, ki je temeljil na konstruktivistični utemeljeni teoriji. Med junijem in novembrom 2023 smo izvedli polstrukturirane poglobljene intervjuje z 24 udeleženci (16 ženskami in 8 moškimi; povprečna starost 49 let, razpon 21–76 let). Intervjuje smo zvočno posneli, ročno prepisali ter analizirali s programsko opremo ATLAS.ti 24. Analiza je vključevala začetno in usmerjeno kodiranje, stalno primerjanje ter pisanje analitičnih memorandumov in se je nadaljevala do dosežene teoretične saturacije. Skupno je bilo kodiranih 274 navedkov v 16 končnih kodah. Rezultati: Izoblikovale so se tri analitične kategorije zaznanih psiholoških posledic: trajanje (kratkoročne v primerjavi z dolgoročnimi), valenca (pozitivne v primerjavi z negativnimi) in raven vpliva (individualna v primerjavi z družbeno). Kratkoročne posledice so bile večinoma individualne izkušnje, povezane z akutnim obdobjem pandemije, vključevale pa so negativne izide (npr. stres, poslabšanje duševnega zdravja, družbeno polarizacijo) in pozitivne izide (npr. več časa z bližnjimi, več časa v naravi, manjši občutek pritiska). Med pozitivnimi dolgoročnimi posledicami so bili tesnejši odnosi in večja hvaležnost, med negativnimi pa zmanjšan občutek varnosti, nezaupanje v oblasti, šibkejše družbene vezi ter zaznan upad družbene povezanosti. Sklepi: Na podlagi analitičnih ugotovitev smo razvili model trdnjavskega zidu psihološkega prilagajanja na krizo (Fortress Wall Model of Psychological Adaptation to Crisis), ki izkušnjo kopičenja kriz pojmuje kot dinamičen, večfazni psihološki proces. Ugotovitve poudarjajo potrebo po obravnavi čustvenih izkušenj ljudi v akutnih fazah kriz ter po nadaljnjem spremljanju in zagotavljanju podpore psihološkemu blagostanju tudi po koncu akutnega obdobja, saj negativne posledice – zlasti povečana negotovost, nezaupanje in zmanjšan občutek varnosti – vztrajajo še dolgo po umiritvi kriz ter se ob nadaljnjih stresorjih še stopnjujejo. polycrisis psychological consequences qualitative research Grounded theory Slovenia polikrize psihološke posledice kvalitativna študija Utemeljena teorija Slovenija true false true Angleški jezik Slovenski jezik Članek v reviji 2026-09-01 09:53:56 2026-09-01 09:53:56 2026-09-02 03:08:54 0000-00-00 00:00:00 2026 0 0 str. 1-31 iss. Vol. 2026 0000-00-00 PostprintKoncna NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2026-07-02 159.9 2050-7283 10.1186/s40359-026-05118-9 289555971 RAZ_Sedlasek_Eva_2026.pdf RAZ_Sedlasek_Eva_2026.pdf 1 B9B2CE4A4CD4783C4EF21B272E4EFD1A ef2e2b386304c42cba006411a1f1a12223c21e9f5d46a031d4a7ba1a3b981173 28cf7880-a5da-11f1-9e8d-005056ac49c0 https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?lang=slv&id=34970 https://link.springer.com/article/10.1186/s40359-026-05118-9 1 09df7ee1-a5da-11f1-9e8d-005056ac49c0 https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?lang=slv&id=34969 Inštitut Andrej Marušič Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije 0 0 0