20.500.12556/RUP-23560 What does the future hold? habitat suitability and conservation implications for rare and widespread plant species under climate change What Does the Future Hold? Habitat Suitability and Conservation Implications for Rare and Widespread Plant Species Under Climate Change Aim Evaluate how future environmental conditions may reshape plant distributions to identify conservation priorities in a rapidly changing environment, thereby informing effective conservation planning and mitigating the consequences of plant decline for biodiversity, species interactions and ecosystem functioning. Location Europe, with particular emphasis on the Iberian Peninsula. Methods We modelled short-term suitable habitats for rare plant species and their widespread congeners under future climate change scenarios (2041–2060). We used species distribution modelling (SDM) to project future habitat suitability for 22 pairs of congeneric species from 17 plant families, under two climate scenarios, evaluating the overall responses of rare versus widespread taxa. Using SDM, we estimated the future suitable area for each taxon by assessing potential habitat loss, habitat expansion into new areas and stable habitat, as well as the loss of currently occupied areas projected to become environmentally unsuitable under future climate scenarios. Results Our findings show that rare species are expected to lose more suitable habitat than they gain and to experience greater overall habitat loss than their widespread counterparts. However, responses varied among congeneric species pairs: 41% of rare species were projected to expand their suitable habitat, while 36% of widespread species were projected to undergo habitat contraction. Main Conclusions This study provides a practical tool to support proactive conservation planning, including the identification of priority areas for protection, population monitoring, and assisted colonisation. It also shows that currently widespread species may become vulnerable in the near future, reinforcing the need for dynamic, forward-looking conservation strategies in which SDM projections are interpreted alongside evidence on species' reproductive biology, dispersal capacity and genetic diversity. Cilj: Oceniti, kako lahko prihodnje okoljske razmere preoblikujejo razširjenost rastlinskih vrst, da bi opredelili prednostne naloge na področju ohranjanja narave v hitro spreminjajočem se okolju ter tako prispevali k učinkovitemu načrtovanju ohranjanja in ublažili posledice upadanja rastlinskih vrst za biotsko raznovrstnost, interakcije med vrstami in delovanje ekosistemov. Lokacija: Evropa, s posebnim poudarkom na Iberskem polotoku. Metode: Modelirali smo kratkoročne spremembe primernosti habitatov za redke rastlinske vrste in njihove razširjene sorodnike v okviru scenarijev prihodnjih podnebnih sprememb (2041–2060). Z modeliranjem razširjenosti vrst (SDM) smo napovedali prihodnjo primernost habitatov za 22 parov sorodnih vrst iz 17 rastlinskih družin v okviru dveh podnebnih scenarijev ter ocenili splošne odzive redkih v primerjavi z razširjenimi taksoni. Za vsak takson smo ocenili prihodnje območje primernega habitata ter potencialno izgubo habitata, širitev na nova območja in območja stabilnega habitata. Ocenili smo tudi izgubo trenutno zasedenih območij, za katera se predvideva, da bodo v prihodnjih podnebnih scenarijih postala okoljsko neprimerna. Rezultati: Naše ugotovitve kažejo, da naj bi redke vrste izgubile več primernega habitata, kot ga bodo pridobile, in da bodo doživele večjo skupno izgubo habitata kot njihovi razširjeni sorodniki. Vendar so se odzivi med pari sorodnih vrst razlikovali: 41 % redkih vrst naj bi razširilo območje primernega habitata, medtem ko naj bi se pri 36 % razširjenih vrst to območje zmanjšalo. Glavni sklepi: Ta študija ponuja praktično orodje za podporo proaktivnemu načrtovanju ohranjanja narave, vključno z opredelitvijo prednostnih območij za varstvo, spremljanjem populacij in podporo kolonizaciji novih območij. Prav tako kaže, da bi lahko trenutno razširjene vrste v bližnji prihodnosti postale ranljive, kar poudarja potrebo po dinamičnih, v prihodnost usmerjenih strategijah ohranjanja, pri katerih se projekcije SDM razlagajo skupaj z dokazi o reproduktivni biologiji vrst, njihovi sposobnosti širjenja in genski raznovrstnosti. species distribution modelling climate change plant conservation modeliranje razširjenosti vrst podnebne spremembe ohranjanje rastlin true false true Angleški jezik Slovenski jezik Članek v reviji 2026-09-02 10:43:30 2026-09-02 10:43:31 2026-09-03 03:09:22 0000-00-00 00:00:00 2026 0 0 str. 1-13 iss. ǂVol.ǂ 2026 0000-00-00 PostprintKoncna NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2026-09-02 574.1 1472-4642 10.1111/ddi.70252 289725187 RAZ_Lopes_Sara_M._Brito_2026.pdf RAZ_Lopes_Sara_M._Brito_2026.pdf 1 326C253A7611935A29290E9A06F9804B 608bb6c2c8a8e15c60683fb3d60ac088bda93d57547ead8406727e3f91422805 3f8d49a7-a6aa-11f1-9e8d-005056ac49c0 https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?lang=slv&id=34979 https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/ddi.70252 1 1ec3585c-a6aa-11f1-9e8d-005056ac49c0 https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?lang=slv&id=34978 Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije 0 0 0