20.500.12556/RUP-23573 Engaging the public in plant science communication facilitators and barriers of scaling up a citizen science campaign Volunteers have been involved in nature observations for decades through citizen science initiatives, providing large data sets as well as problem identification that allow a more complete understanding of many natural phenomena. Although communication is a core component in citizen science, the key factors that determine its effectiveness in national and transboundary campaigns aimed at broad audiences have remained unclear. Using the pan-European citizen science campaign ‘Looking for Cowslips’ spanning across 31 European countries as an example, we explored the main communication facilitators and barriers campaign organisers face in different European regions when engaging the public in citizen science. To do so, we conducted interviews, questionnaires and discussion groups with the campaign organisers. The results indicate that communication in citizen science initiatives poses a challenge, particularly for researchers, who often do not have sufficient time or means for the necessary engagement and communication efforts. In addition to the ecological characteristics of the focal species in the different regions of Europe, the key aspects that need to be considered for planning effective communication in transboundary citizen science projects include various socio-cultural factors, such as the traditions related to citizen science in different countries as well as local indigenous knowledge. Our study shows that collaboration between academic institutions and environmental non-governmental organisations, but also the contribution by local co-organisers at the national level, is crucial for the effectiveness of international citizen science campaigns. In addition, facilitators and barriers of communication need to be considered in each region separately as even at the European scale, we observed a high variability of environmental and socio-cultural settings. Synthesis. In an era of detrimental consequences of human activities on natural ecosystems, it is vital to include society in observations to determine the impact of environmental change on biodiversity through citizen science approaches. Substantial advances in technological tools have helped to foster these initiatives across vast spatial scales. Nevertheless, it is also crucial to select the right pathways for communication to compete with vast amounts of other information and to reach potential participants in varying socio-cultural contexts of different countries. Prostovoljci že desetletja sodelujejo pri opazovanju narave v okviru pobud državljanske znanosti, pri čemer zagotavljajo obsežne podatkovne zbirke in pomagajo prepoznavati probleme, kar omogoča celovitejše razumevanje številnih naravnih pojavov. Čeprav je komunikacija temeljna sestavina državljanske znanosti, ključni dejavniki, ki določajo njeno učinkovitost v nacionalnih in čezmejnih kampanjah, namenjenih široki javnosti, še vedno niso povsem jasni. Na primeru vseevropske kampanje državljanske znanosti »Looking for Cowslips«, ki je potekala v 31 evropskih državah, smo preučili glavne dejavnike, ki olajšujejo oziroma ovirajo komunikacijo, s katerimi se srečujejo organizatorji kampanj v različnih evropskih regijah pri vključevanju javnosti v državljansko znanost. V ta namen smo z organizatorji kampanje izvedli intervjuje, vprašalnike in skupinske razprave. Rezultati kažejo, da komunikacija v pobudah državljanske znanosti predstavlja izziv, zlasti za raziskovalce, ki pogosto nimajo dovolj časa ali sredstev za potrebna prizadevanja na področju vključevanja javnosti in komunikacije. Poleg ekoloških značilnosti proučevane vrste v različnih evropskih regijah je treba pri načrtovanju učinkovite komunikacije v čezmejnih projektih državljanske znanosti upoštevati tudi različne družbenokulturne dejavnike, kot so tradicije, povezane z državljansko znanostjo v posameznih državah, ter lokalno domorodno znanje. Naša raziskava kaže, da je za učinkovitost mednarodnih kampanj državljanske znanosti ključnega pomena sodelovanje med akademskimi institucijami in nevladnimi organizacijami na področju varstva okolja ter prispevek lokalnih soorganizatorjev na nacionalni ravni. Poleg tega je treba dejavnike, ki olajšujejo oziroma ovirajo komunikacijo, obravnavati ločeno za vsako regijo, saj smo tudi na evropski ravni ugotovili veliko raznolikost okoljskih in družbenokulturnih okoliščin. Sinteza. V času škodljivih posledic človekovih dejavnosti za naravne ekosisteme je bistvenega pomena vključevanje družbe v opazovanje narave, da bi z uporabo pristopov državljanske znanosti ugotovili vpliv okoljskih sprememb na biotsko raznovrstnost. Pomemben napredek na področju tehnoloških orodij je pripomogel k širjenju tovrstnih pobud na velikih prostorskih območjih. Kljub temu je ključnega pomena tudi izbira ustreznih komunikacijskih poti, ki omogočajo tekmovanje z ogromno količino drugih informacij ter doseganje potencialnih udeležencev v različnih družbenokulturnih okoljih posameznih držav. citizen science communication community science Europe fragmentation grasslands landscape change Primula veris občanska znanost komunikacija družbena znanost Evropa fragmentacija travišča spremebne krajine Primula veris true false true Angleški jezik Slovenski jezik Članek v reviji 2026-09-08 09:54:43 2026-09-08 09:54:43 2026-09-09 03:08:10 0000-00-00 00:00:00 2026 0 0 str. 2925-2940 iss. 9 Vol. 8 Sep. 2026 0000-00-00 NiDoloceno NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 0000-00-00 582.688.81 2575-8314 10.1002/pan3.70248 267720195 RAZ_Gibson_Kristiina_2026.pdf RAZ_Gibson_Kristiina_2026.pdf 1 CB1DFEBD5E5159A52A8B70DA840C6307 f7d30726054ec41dcc7a093a91c75161abfb4102825a95485aec06ccb6c649f3 9c6e9cbe-ab5a-11f1-9e8d-005056ac49c0 https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?lang=slv&id=34998 https://besjournals.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/pan3.70248 1 4a8ab49a-ab5a-11f1-9e8d-005056ac49c0 https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?lang=slv&id=34997 Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije 0 0 0