20.500.12556/RUP-23589 Dystopian children’s literature in socialist and postsocialist contexts the case of Auto-Moto Ants Distopična otroška književnost v socialističnih in postsocialističnih kontekstih primer Auto-Moto Ants Young adult and children’s dystopias enable young readers to engage with social structures and their contradictions; as these are culturally specific, dystopia may be understood as culturally contingent, which suggests the need to expand critical discussions that have largely centred on the anglophone production of this genre. This article focuses on dystopia within socialist and post-socialist contexts. During the Cold War, children’s literature, particularly fantasy narratives, provided Eastern European authors with a medium for articulating veiled political critiques. Jože Snoj's Auto-Moto Ants (1975) provides an interesting illustration of Hunt’s (2009) claim that the best children’s literature preserves traditional structures while subtly undermining them, since it hyperbolically subverts socialist ideology in the dystopian world and contrasts it with a nostalgic patriarchal family idyll in the primary world. The representation of technology further intensifies this subversive-conservative ambivalence, functioning both as an instrument of control over the auto-moto ant collective and as a means of empowerment and liberation for the child protagonists. The 2023 adaptation preserves the original’s core narrative, but the strategy of indirect critique shaped by the need to evade censorship is replaced by a predominantly visual allegory that is no longer intended to conceal meaning. The cross-over appeal of the original is maintained, enticing novice readers with its immersive dystopian atmosphere, while inviting informed readers to recognise layered references. The juxtaposition of socialist-era monuments, contemporary technological motifs, and global political imagery produces a collage-like narrative space in which multiple temporal layers intersect. Distopije za otroke in mlade bralcem omogočajo soočanje z družbenimi strukturami in njihovimi protislovji; ker so te kulturno pogojene, lahko distopijo razumemo kot kulturno specifičen pojav, kar narekuje potrebo po razširitvi kritičnih razprav, ki so se doslej večinoma osredotočale na anglofonsko produkcijo tega žanra. Članek se osredotoča na distopijo v socialističnem in postsocialističnem kontekstu. V času hladne vojne je otroška književnost – zlasti fantazijske pripovedi – vzhodnoevropskim avtorjem nudila medij za izražanje prikritih političnih kritik. Delo *Avto-moto mravlje* (1975) avtorja Jožeta Snoja ponazarja trditev Huntove (2009), da najboljša otroška književnost ohranja tradicionalne strukture in jih hkrati subtilno spodkopava; delo namreč v distopičnem svetu hiperbolično spodkopava socialistično ideologijo in jo postavlja v nasprotje z nostalgično patriarhalno družinsko idilo v primarnem svetu. Prikaz tehnologije še dodatno krepi to subverzivno-konservativno ambivalentnost, saj deluje tako kot instrument nadzora nad kolektivom avto-moto mravelj kot tudi kot sredstvo opolnomočenja in osvoboditve za otroške protagoniste. Priredba iz leta 2023 ohranja osrednjo pripoved izvirnika, vendar je strategija posredne kritike, ki je bila pogojena z izogibanjem cenzuri, nadomeščena s pretežno vizualno alegorijo, katere namen ni več prikrivanje pomena. Ohranjena je privlačnost izvirnika za različne generacije bralcev: mlade bralce pritegne s poglobljenim distopičnim vzdušjem, poučene bralce pa vabi k prepoznavanju večplastnih referenc. Sočasno pojavljanje spomenikov iz socialističnega obdobja, sodobnih tehnoloških motivov in podob iz svetovne politike ustvarja kolažni pripovedni prostor, v katerem se stikajo različne časovne plasti. Auto-Moto Ants children’s dystopia totalitarianism Yugoslavia graphic novel adaptation Avto-Moto Ants otroška distopija totalitarizem totalitarizem Jugoslavija adaptacija stripa (grafičnega romana) true false true Angleški jezik Slovenski jezik Neznano 2026-09-11 13:48:45 2026-09-11 13:48:45 2026-09-12 03:06:15 0000-00-00 00:00:00 2026 0 0 Str. 1-18 issue Vol. 2026 0000-00-00 PostprintKoncna NiDoloceno NiDoloceno 0000-00-00 0000-00-00 2026-07-11 82-93 1573-1693 10.1007/s10583-026-09689-4 290838787 https://link.springer.com/article/10.1007/s10583-026-09689-4 1 7ad49879-add6-11f1-9e8d-005056ac49c0 https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?lang=slv&id=35019 RAZ_Zorman_Barbara_2026.pdf RAZ_Zorman_Barbara_2026.pdf 1 FF2B725F9601D308C40FD7312688C242 a29b5b4fffea0a4c00fb757d5e4a22d93a2c9200274d63d64619bc746488ebc3 183a6af2-add7-11f1-9e8d-005056ac49c0 https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?lang=slv&id=35020 Pedagoška fakulteta 0 0 0