1. Človek v primežu covida-19 : duševno zdravje in psihosocialne potrebe prebivalcev Slovenije2025, scientific monograph Abstract: Znanstvena monografija ponuja celovit vpogled v duševno zdravje prebivalcev Slovenije v času epidemije covida-19 in na ta način poskuša orisati morebitni vpliv zaščitnih in omejevalnih ukrepov na njihovo psihosocialno dobrobit. Temelji na obsežni empirični raziskavi, katere namen ni bil le spremljati psihološke odzive prebivalstva, temveč predvsem razumeti, katere potrebe so imeli posamezniki in kako so se te potrebe razlikovale glede na življenjske in poklicne okoliščine. Razumevanje teh potreb predstavlja temelj za oblikovanje ciljno usmerjenih intervencij in strokovnjakom nudi ključne informacije o tem, kaj ljudje v kriznih razmerah dejansko potrebujejo. Kvantitativni del je nadgrajen s kvalitativno raziskavo, ki dopolnjuje statistične izsledke z globljim razumevanjem izkušenj skozi pogled prebivalcev, zbran s poglobljenimi intervjuji, in skozi pogled strokovnjakov, raziskan z metodo Delfi. Triangulacija metod omogoča preplet številčnih kazalcev in osebnih pripovedi ter nudi celovito razumevanje psihosocialnih posledic epidemije. Poleg empiričnih izsledkov, monografije vsebuje tudi teoretični uvod, ki na osnovi podatkov iz različnih raziskav prikazuje, kako so psihosocialni stresorji, kot so negotovost, izolacija, pomanjkanje podpore, izguba dela ali preobremenjenost neenakomerno prizadeli različne skupine prebivalstva. Monografija se zaključi s poglavjem, v katerem so na osnovi analiziranih podatkov in teoretičnih spoznanj populacijskih znanosti oblikovana priporočila, kako načrtovati javnozdravstvene in psihosocialne intervencije v kriznih situacijah ter tako graditi in utrjevati kolektivno odpornost posameznikov in celotne skupnosti.
Keywords: psihosocialne potrebe, ranljive skupine, splošna populacija, zaposleni, upokojenci, študenti, psihološka pomoč
Published in RUP: 30.03.2026; Views: 167; Downloads: 10
 Full text (3,65 MB)
This document has more files! More... |
2. Glasbeni obiski na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana - doživljanja in opažanja študentov glasbeKatarina Habe, Nina Suljić, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Poglavje obravnava učinke izvedbe glasbenih obiskov kot oblike glasbenih intervencij na njihove izvajalce (študente glasbe). Namen raziskave je bil preučiti, kaj študenti doživljajo in opažajo med glasbenimi obiski na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Glasbene obiske smo teoretično utemeljili izhajajoč iz koncepta skupnostnih glasbenih dejavnosti, ki se izvajajo v živo. V raziskavi je sodelovalo deset študentov Akademije za glasbo UL. Podatki so bili zbrani s pomočjo odprtih vprašalnikov po izvedenih glasbenih obiskih na različnih oddelkih Pediatrične klinike. Uporabljena je bila kvalitativna induktivna tematska analiza po smernicah Virginie Braun in Victorie Clarke (2006). Iz odgovorov smo izluščili štiri osrednje teme: moč glasbe, osebnostna rast študentov, čustveni odzivi študentov ter odzivi socialnega okolja. Ugotovitve potrjujejo pozitiven učinek glasbenih obiskov na študente glasbe, saj so jih spodbudili k osebnostni rasti, doživljanju blagostanja ob deljenju glasbenega poslanstva, zmanjševanju občutkov izvajalske anksioznosti ob nastopanju ter prepoznavanju zdravilne moči glasbe v bolnišničnem okolju na vse socialne deležnike (paciente, njihove starše, zdravstveno osebje in izvajalce glasbenih intervencij). V poglavju izpostavimo pomen vključevanja socialnoterapevtske vloge glasbe v akademsko glasbeno izobraževanje z namenom krepitve blagostanja tako izvajalcev kot prejemnikov glasbenih intervencij.
Keywords: glasbeni obiski, glasbene intervencije, pediatrična bolnišnica, študenti glasbe, živa glasba, refleksije študentov
Published in RUP: 08.01.2026; Views: 341; Downloads: 1
Full text (427,05 KB) |
3. Raziskovanje čuječnosti pri študentih : validacija slovenske oblike Filadelfijske lestvice čuječnosti (PHLMS)Blaž Simčič, Petra Dolenc, 2025, original scientific article Abstract: V zadnjem obdobju narašča zanimanje za učinke vadbe čuječnosti na duševno zdravje, blagostanje in študijske izide študentov. Pri raziskovanju omenjenih učinkov je treba zagotoviti veljavne in zanesljive pripomočke za merjenje čuječnosti, ki pa jih v slovenskem prostoru primanjkuje. Namen raziskave je bil zato preučiti psihometrične značilnosti slovenskega prevoda Filadelfijske lestvice čuječnosti (PHLMS) in njene krajše oblike na vzorcu študentov (N = 570), starih od 18 do 39 let. Konfirmatorna faktorska analiza je potrdila predlagano dvofaktorsko strukturo tako daljše kot krajše oblike lestvice, ki omogoča merjenje dveh neodvisnih dimenzij čuječnosti: Zavedanje sedanjega trenutka in Sprejemanje lastnega doživljanja. Koeficienti notranje skladnosti so bili za obe obliki PHLMS zadovoljivi. Lestvica je pokazala tudi ustrezno konvergentno veljavnost na podlagi pozitivne povezanosti z rezultatom Lestvice čuječne pozornosti in zavedanja (MAAS). Ugotavljanje razlik v čuječnosti po spolu nakazuje, da študenti dosegajo značilno višje rezultate pri podlestvici Sprejemanje lastnega doživljanja v primerjavi s študentkami, medtem ko ne opažamo razlik med spoloma pri podlestvici Zavedanje sedanjega trenutka. Slovenska oblika PHLMS predstavlja veljaven in zanesljiv pripomoček za preučevanje čuječnosti v visokošolskem izobraževalnem kontekstu.
Keywords: čuječnost, Filadelfijska lestvica čuječnosti(PHLMS), psihometrične značilnosti, študenti, razlike med spoloma
Published in RUP: 11.12.2025; Views: 471; Downloads: 7
Full text (680,84 KB)
This document has more files! More... |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
