1. Kompetence s področja trajnostnega razvoja v družboslovnih učnih pripravah študentov razrednega poukaIrena Hergan, Nejc Kavka, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Trajnostni razvoj postaja eno osrednjih izhodišč sodobnega izobraževanja. Zahteva celostno razumevanje medsebojno prepletenih družbenih, gospodarskih, okoljskih in drugih vidikov delovanja. Učitelji imajo pri tem pomembno vlogo, saj z razvijanjem lastnih kompetenc in s profesionalnim izborom učnih ciljev ter dejavnosti, ki so povezane s trajnostnim razvojem, vplivajo na oblikovanje trajnostnih vrednot in ravnanj učencev. Pri vsakdanjem pedagoškem delu naj bi učitelji prepoznali priložnosti, kjer splošne cilje učnega načrta in teorijo trajnostnega razvoja prenesejo na operativno raven ter kompetence trajnostnega razvoja povežejo z izkušnjami učencev in z lokalnim okoljem. S tem učence pripravljajo na odgovorno delovanje v družbi, ki temelji na razumevanju dolgoročnih posledic družbenih in okoljskih odločitev. V raziskavi s študenti 4. letnika študijskega programa Razredni pouk ene od slovenskih pedagoških fakultet smo ugotavljali, katere kompetence s področja trajnostnega razvoja so v vlogi učiteljev vključili v učne cilje pri nastopih na šolah v okviru študijskega predmeta Didaktika družboslovja in v kolikšni meri so imeli težave pri oblikovanju učnih ciljev s področja trajnostnega razvoja. Kvalitativna analiza 59 družboslovnih učnih priprav je pokazala, da so študenti med učne cilje pri pouku spoznavanja okolja in družbe vključevali različne kompetence trajnostnega razvoja, najpogosteje sistemsko mišljenje in akcijsko oz. strateško delovanje, zelo redko pa so uspeli vključiti samorefleksijo in kompetenco predvidevanja. Pri oblikovanju ciljev so imeli precej težav, saj je bila dobra četrtina operativnih učnih ciljev, ki so jih oblikovali, zapisana neustrezno, kar izobraževalcem nalaga veliko dela.
Keywords: kompetence trajnostnega razvoja, družboslovje, učne priprave, učni cilji, študenti razrednega pouka
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 181; Downloads: 8
 Full text (115,15 KB)
This document has more files! More... |
2. Povezovanje trajnostnega razvoja in digitalizacije : primer izobraževanja dvopredmetnih učiteljev BI-KE-GONika Drnovšek, Francka Lovšin Kozina, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Sodobnost je učitelje vseh ravni izobraževanja postavila pred izziv sodobnega, z digitalizacijo podprtega poučevanja in vključevanja vsebin trajnostnega razvoja v poučevanje. Z raziskavo smo želeli pridobiti mnenje v projekt vključenih študentov gospodinjstva o pomenu povezovanja trajnostnega razvoja z vsebinami temeljnega predmeta in digitalizacijo. Rezultati kažejo, da vsebinsko in didaktično preoblikovanje ter nadgradnja predmeta Didaktika gospodinjstva II v smislu spodbujanja raziskovanja in povezovanja vsebin predmeta Gospodinjstvo s trajnostnim razvojem omogoča tako usvajanje dejstev o pomenu trajnostnega razvoja kot tudi uvid v povezanost vsebin trajnostnega razvoja z vsebinami predmeta gospodinjstvo. Posledično pa kaže tudi na preseganje negativnih stališč, da so vsebine trajnostnega razvoja prezahtevne za poučevanje na osnovnošolski ravni. Digitalna tehnologija je bila prepoznana kot dobro orodje za ustvarjalno pripravo didaktičnih gradiv in popestritev učne ure, so pa študentke poudarile pomen premišljenega vključevanja digitalne tehnologije v učni proces. Izpostavile so tudi potrebo po institucionalni podpori pri umeščanju vsebin trajnostnega razvoja in digitalizacije v poučevanje.
Keywords: didaktika, digitalna tehnologija, gospodinjsko izobraževanje, študenti, trajnostni razvoj
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 78; Downloads: 3
Full text (112,14 KB)
This document has more files! More... |
3. Kompetence s področja trajnostnega razvoja v družboslovnih učnih pripravah študentov razrednega poukaIrena Hergan, Nejc Kavka, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Trajnostni razvoj postaja eno osrednjih izhodišč sodobnega izobraževanja. Zahteva celostno razumevanje medsebojno prepletenih družbenih, gospodarskih, okoljskih in drugih vidikov delovanja. Učitelji imajo pri tem pomembno vlogo, saj z razvijanjem lastnih kompetenc in s profesionalnim izborom učnih ciljev ter dejavnosti, ki so povezane s trajnostnim razvojem, vplivajo na oblikovanje trajnostnih vrednot in ravnanj učencev. Pri vsakdanjem pedagoškem delu naj bi učitelji prepoznali priložnosti, kjer splošne cilje učnega načrta in teorijo trajnostnega razvoja prenesejo na operativno raven ter kompetence trajnostnega razvoja povežejo z izkušnjami učencev in z lokalnim okoljem. S tem učence pripravljajo na odgovorno delovanje v družbi, ki temelji na razumevanju dolgoročnih posledic družbenih in okoljskih odločitev. V raziskavi s študenti 4. letnika študijskega programa Razredni pouk ene od slovenskih pedagoških fakultet smo ugotavljali, katere kompetence s področja trajnostnega razvoja so v vlogi učiteljev vključili v učne cilje pri nastopih na šolah v okviru študijskega predmeta Didaktika družboslovja in v kolikšni meri so imeli težave pri oblikovanju učnih ciljev s področja trajnostnega razvoja. Kvalitativna analiza 59 družboslovnih učnih priprav je pokazala, da so študenti med učne cilje pri pouku spoznavanja okolja in družbe vključevali različne kompetence trajnostnega razvoja, najpogosteje sistemsko mišljenje in akcijsko oz. strateško delovanje, zelo redko pa so uspeli vključiti samorefleksijo in kompetenco predvidevanja. Pri oblikovanju ciljev so imeli precej težav, saj je bila dobra četrtina operativnih učnih ciljev, ki so jih oblikovali, zapisana neustrezno, kar izobraževalcem nalaga veliko dela.
Keywords: kompetence trajnostnega razvoja, družboslovje, učne priprave, učni cilji, študenti razrednega pouka
Published in RUP: 29.07.2026; Views: 133; Downloads: 3
Full text (115,15 KB)
This document has more files! More... |
4. |
5. |
6. Človek v primežu covida-19 : duševno zdravje in psihosocialne potrebe prebivalcev Slovenije2025, scientific monograph Abstract: Znanstvena monografija ponuja celovit vpogled v duševno zdravje prebivalcev Slovenije v času epidemije covida-19 in na ta način poskuša orisati morebitni vpliv zaščitnih in omejevalnih ukrepov na njihovo psihosocialno dobrobit. Temelji na obsežni empirični raziskavi, katere namen ni bil le spremljati psihološke odzive prebivalstva, temveč predvsem razumeti, katere potrebe so imeli posamezniki in kako so se te potrebe razlikovale glede na življenjske in poklicne okoliščine. Razumevanje teh potreb predstavlja temelj za oblikovanje ciljno usmerjenih intervencij in strokovnjakom nudi ključne informacije o tem, kaj ljudje v kriznih razmerah dejansko potrebujejo. Kvantitativni del je nadgrajen s kvalitativno raziskavo, ki dopolnjuje statistične izsledke z globljim razumevanjem izkušenj skozi pogled prebivalcev, zbran s poglobljenimi intervjuji, in skozi pogled strokovnjakov, raziskan z metodo Delfi. Triangulacija metod omogoča preplet številčnih kazalcev in osebnih pripovedi ter nudi celovito razumevanje psihosocialnih posledic epidemije. Poleg empiričnih izsledkov, monografije vsebuje tudi teoretični uvod, ki na osnovi podatkov iz različnih raziskav prikazuje, kako so psihosocialni stresorji, kot so negotovost, izolacija, pomanjkanje podpore, izguba dela ali preobremenjenost neenakomerno prizadeli različne skupine prebivalstva. Monografija se zaključi s poglavjem, v katerem so na osnovi analiziranih podatkov in teoretičnih spoznanj populacijskih znanosti oblikovana priporočila, kako načrtovati javnozdravstvene in psihosocialne intervencije v kriznih situacijah ter tako graditi in utrjevati kolektivno odpornost posameznikov in celotne skupnosti.
Keywords: psihosocialne potrebe, ranljive skupine, splošna populacija, zaposleni, upokojenci, študenti, psihološka pomoč
Published in RUP: 30.03.2026; Views: 592; Downloads: 29
Full text (6,11 MB)
This document has more files! More... |
7. Glasbeni obiski na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana - doživljanja in opažanja študentov glasbeKatarina Habe, Nina Suljić, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Poglavje obravnava učinke izvedbe glasbenih obiskov kot oblike glasbenih intervencij na njihove izvajalce (študente glasbe). Namen raziskave je bil preučiti, kaj študenti doživljajo in opažajo med glasbenimi obiski na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Glasbene obiske smo teoretično utemeljili izhajajoč iz koncepta skupnostnih glasbenih dejavnosti, ki se izvajajo v živo. V raziskavi je sodelovalo deset študentov Akademije za glasbo UL. Podatki so bili zbrani s pomočjo odprtih vprašalnikov po izvedenih glasbenih obiskih na različnih oddelkih Pediatrične klinike. Uporabljena je bila kvalitativna induktivna tematska analiza po smernicah Virginie Braun in Victorie Clarke (2006). Iz odgovorov smo izluščili štiri osrednje teme: moč glasbe, osebnostna rast študentov, čustveni odzivi študentov ter odzivi socialnega okolja. Ugotovitve potrjujejo pozitiven učinek glasbenih obiskov na študente glasbe, saj so jih spodbudili k osebnostni rasti, doživljanju blagostanja ob deljenju glasbenega poslanstva, zmanjševanju občutkov izvajalske anksioznosti ob nastopanju ter prepoznavanju zdravilne moči glasbe v bolnišničnem okolju na vse socialne deležnike (paciente, njihove starše, zdravstveno osebje in izvajalce glasbenih intervencij). V poglavju izpostavimo pomen vključevanja socialnoterapevtske vloge glasbe v akademsko glasbeno izobraževanje z namenom krepitve blagostanja tako izvajalcev kot prejemnikov glasbenih intervencij.
Keywords: glasbeni obiski, glasbene intervencije, pediatrična bolnišnica, študenti glasbe, živa glasba, refleksije študentov
Published in RUP: 08.01.2026; Views: 665; Downloads: 3
Full text (427,05 KB) |
8. Raziskovanje čuječnosti pri študentih : validacija slovenske oblike Filadelfijske lestvice čuječnosti (PHLMS)Blaž Simčič, Petra Dolenc, 2025, original scientific article Abstract: V zadnjem obdobju narašča zanimanje za učinke vadbe čuječnosti na duševno zdravje, blagostanje in študijske izide študentov. Pri raziskovanju omenjenih učinkov je treba zagotoviti veljavne in zanesljive pripomočke za merjenje čuječnosti, ki pa jih v slovenskem prostoru primanjkuje. Namen raziskave je bil zato preučiti psihometrične značilnosti slovenskega prevoda Filadelfijske lestvice čuječnosti (PHLMS) in njene krajše oblike na vzorcu študentov (N = 570), starih od 18 do 39 let. Konfirmatorna faktorska analiza je potrdila predlagano dvofaktorsko strukturo tako daljše kot krajše oblike lestvice, ki omogoča merjenje dveh neodvisnih dimenzij čuječnosti: Zavedanje sedanjega trenutka in Sprejemanje lastnega doživljanja. Koeficienti notranje skladnosti so bili za obe obliki PHLMS zadovoljivi. Lestvica je pokazala tudi ustrezno konvergentno veljavnost na podlagi pozitivne povezanosti z rezultatom Lestvice čuječne pozornosti in zavedanja (MAAS). Ugotavljanje razlik v čuječnosti po spolu nakazuje, da študenti dosegajo značilno višje rezultate pri podlestvici Sprejemanje lastnega doživljanja v primerjavi s študentkami, medtem ko ne opažamo razlik med spoloma pri podlestvici Zavedanje sedanjega trenutka. Slovenska oblika PHLMS predstavlja veljaven in zanesljiv pripomoček za preučevanje čuječnosti v visokošolskem izobraževalnem kontekstu.
Keywords: čuječnost, Filadelfijska lestvica čuječnosti(PHLMS), psihometrične značilnosti, študenti, razlike med spoloma
Published in RUP: 11.12.2025; Views: 810; Downloads: 11
Full text (680,84 KB)
This document has more files! More... |
9. |
10. |
