1. The Slovene Composer Ivo Petrić and Društvo slovenskih skladateljevNiall O’Loughlin, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: After the Second World War Slovene composers formed a society to organise and coordinate all their activities. Gradually the progress in publishing and making Slovene music available for performance was considerable. In 1972 the composer Ivo Petrić was appointed to Secretary of the Society of Slovene Composers (Društvo slovenskih skladateljev, abbreviated to DSS). He was active in increasing the numbers of works published, the large library of orchestral works for hire and later the recording of numerous works. Petrić was a very important model for his colleagues. Not only did he work tirelessly for all the composers of the society, but he also formed the Slavko Osterc Ensemble to perform mostly new Slovene chamber ensemble works and to record them. As a composer he produced many interesting and impressive works. Early symphonies taking some influence from Hindemith and Prokofiev were followed by a period using techniques from the Polish avant-garde. Later he returned to more traditional techniques. His contribution to the development of serious Slovene music has been very important, with DSS now thriving in all its aspects.
Keywords: Composers societies, Society of Slovene Composers, Društvo slovenskih skladateljev, Ivo Petrić, Slavko Osterc Ensemble, Edicije DSS, Music in Slovenia
Published in RUP: 10.03.2026; Views: 425; Downloads: 11
 Full text (142,28 KB)
This document has more files! More... |
2. Kulturnopolitični milje obdobja začetkov delovanja Društva slovenskih skladateljevAleš Gabrič, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Konec 2. svetovne vojne na slovenskih/jugoslovanskih tleh je prinesel bistvene spremembe za delovanje kulturnih društev. Komunistični prevzem oblasti je oviral avtonomnost delovanja kulturnih društev, nekatera pa preprosto ukinil, federalizacija države s priznanjem več narodov pa je omogočila snovanje poklicnih ustanov in društev po nacionalnem ključu, kar je pred vojno ovirala teza o enotnem srbsko-hrvaško-slovenskem narodu. Spremembe, ki jih je prineslo leto 1945, so čutila tudi slovenska glasbena društva, saj nekatera predvojna niso mogla več delovati, na nitki pa je visel tudi obstoj Glasbene matice, ki je pred desetletji obvladovala velik del glasbene scene na Slovenskem. Društvo slovenskih skladateljev je bilo kot stanovsko društvo ustanovljeno decembra 1945. Združilo je skladatelje v Sloveniji in imelo nacionalni značaj, upoštevati pa je moralo tudi ideološkega, saj je njegovo delovanje nadziral državni aparat, ki je vplival na izbor članstva in na njegovo dejavnost. Ta je bila sprva skromnejša od glasbenih društev pred vojno, saj so številne dejavnosti monopolizirale državne ustanove. Ukrep državne oblasti proti posamezniku je npr. lahko pomenil tudi onemogočanje zaposlitve v državni ustanovi ali članstva v stanovskem društvu, izdajanje glasbenega tiska pa so si prisvojila državna založniška podjetja. Šele spremembe kulturne politike po informbirojevskem sporu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je na kulturno sceno v začetku petdesetih let prinesel več svežine. To so občutila tudi kulturna društva, tudi Društvo slovenskih skladateljev, saj so se začele možnosti bolj avtonomnega odločanja širiti, na pomenu pa je pridobilo zagovarjanje stanovskih interesov.
Keywords: Društvo slovenskih skladateljev, ustanovitev, Danilo Švara, kulturna politika, Koncertna poslovalnica za Slovenijo
Published in RUP: 10.03.2026; Views: 445; Downloads: 6
Full text (193,42 KB)
This document has more files! More... |
3. Društvo slovenskih skladateljev – vloga v družbi in izzivi današnjega časaDušan Bavdek, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Društvo slovenskih skladateljev (DSS) v letu 2025 praznuje 80-letnico delovanja, kar ponuja izhodišče za refleksijo, analizo sedanjega stanja in vizijo delovanja v prihodnje. V strokovni službi DSS trenutno delujejo trije sodelavci, glavni področji njihovega dela sta koncertna in založniška dejavnost. Obe dejavnosti vključujeta tudi mednarodno dimenzijo, ki jo dopolnjuje še zastopanje Slovenije v mednarodnih organizacijah. Koncertni cikli DSS prinašajo najobsežnejši pregled sodobne glasbene ustvarjalnosti v našem kulturnem prostoru. Vsako leto predstavijo več kot 50 novitet, večina koncertov je moderiranih. Naročila novih del so eden ključnih elementov delovanja DSS. Založba Edicije DSS izdaja notne natise in fonograme slovenskih skladateljev ter ščiti in zastopa njihove izvedbene materiale. Z didaktičnimi edicijami DSS posega tudi na področje izobraževanja. Vse izdaje so katalogizirane in dostopne v spletni trgovini. DSS vsako leto podeli Kozinovo nagrado, ki je najvišje strokovno priznanje na področju glasbene ustvarjalnosti v Sloveniji. Prva od težav, s katerimi se DSS spoprijema, je nepreglednost področja glasbene kulture v Sloveniji, ki od osamosvojitve ni bilo deležno sistemskih sprememb. Podpora Ministrstva za kulturo se je drastično zmanjšala, primanjkljaj pa se kaže v od leta 2009 nerevaloriziranih tarifah za naročila glasbenih del, zmanjšanem obsegu natisov simfoničnih skladb, nerevaloriziranih honorarjih za izvajalce itn. DSS je bilo v letu 1993 pobudnik ustanovitve združenja za avtorsko zaščito SAZAS, leta 2004 pa Slovenskega glasbenoinformacijskega centra SIGIC. Z obema združenjema si želimo višje ravni sodelovanja. DSS bi moralo imeti pomembnejšo vlogo pri oblikovanju nacionalnih kulturnih politik. Pri tem si je treba zastaviti vprašanje, kaj lahko društvo, ki trenutno vključuje predvsem skladatelje resne glasbe, stori za večjo vključenost in posledično reprezentativnost skladateljev drugih glasbenih žanrov.
Keywords: Društvo slovenskih skladateljev (DSS), izzivi, Edicije DSS, koncertna sezona DSS, mednarodna dejavnost DSS
Published in RUP: 10.03.2026; Views: 446; Downloads: 11
Full text (176,06 KB)
This document has more files! More... |
